Za zločine v Srebrenici obsojenih 22 storilcev, na vrsti je še 788 morilcev

Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in sodišče BiH so za zločine v Srebrenici do zdaj obsodili skupno 22 oseb, piše bh. novinska agencija Patria (NAP).

Prvi obtoženec, obsojen za genocid v Srebrenici, je Radislav Krstić, nekdanji general Drinskega korpusa, ki je leta 2001 dobil 46 let zapora, a mu je po pritožbi kazen zmanjšana na 35 let zapora. Krstić je bil prvi Evropejec, ki ga je mednarodno sodišče obsodilo za genocid po Nürnberškem procesu.

Zadnji obsojeni je Zdravko Tolimir. Sodniki Haškega sodišča so ga obsodili na dosmrtno ječo. Bil je član tako imenovanega skupnega zločinskega podviga, katerega cilj je bil umor muslimanskih ujetnikov iz Srebrenice in izgon civilistov s tega območja.

Tolimir je bil julija 1995 prisoten tudi v Srebrenici in Žepi, ko je bil storjen zločin. Sodniki so ugotovili, da ni le vedel, kaj se dogaja v tem mestu, ampak je osebno predlagal umor beguncev.

Navaja se, da je med agresijo na BiH od leta 1992 do 1995 v Srebrenici umrlo nekaj več kot 8.000 Bošnjakov, večinoma civilistov, žensk, otrok, ranjenih in onemoglih. Toda Munira Subašić iz Združenja „Matere enklav Srebrenica in Žepa“ trdi, da je bilo na tem območju ubitih 10.701 nedolžnih ljudi, vključno z ženskami, otroki, moškimi, bolnimi in ujetniki.

Največji del njih je bil ubit v samo treh dneh.

Čeprav so bili za zločine do zdaj obsojeni 22 storilcev, je število tistih, za katere je bilo ugotovljeno, da so sodelovali pri umorih Bošnjakov, 810. Mnogi od njih še vedno opravljajo pomembne državne funkcije v BiH, kot so Nedeljko Mlađenović, načelnik občine Bratunac, Dragoslav Todorović, načelnik občine Vlasenica, ter Živojin Jurošević, načelnik občine Milići, in številni drugi visoki funkcionarji v Republiki Srpski.

Slobodan Milošević, nekdanji predsednik Srbije, je bil prav tako obtožen različnih zločinov v Bosni, med njimi tudi Srebrenice, vendar je umrl pred sodbo.

Polkovnik Vidoje Blagojević je bil januarja 2005 spoznan za krivega vojnih zločinov v Srebrenici in obsojen na 18 let zapora, ki je bila po pritožbi zmanjšana na 15 let.

Vendar pa je bil Blagojević izpuščen celo pred predvidenim časom, ker zakoni nekaterih držav, v katere se obsojenci napotijo, predvidevajo predčasno izpustitev po odsluženju dveh tretjin kazni, če so izpolnjeni pogoji za to. Na primer, zaradi dobrega vedenja in rehabilitacije obsojenca.

Junija 2010 je ICTY izrekel sodbe sedmim vojaškim in policijskim častnikom bosanskih Srbov za pokol v Srebrenici in Žepi. Sojenje Popoviću in drugim se je začelo julija 2006, izrekanje zaključnih besed pa je bilo zaključeno septembra 2009. To je bilo največje sojenje te ustanove do takrat. Senat je zasedal skupno 425 dni, v sodni spis pa je bilo vključenih več kot 5.300 dokaznih predmetov in zaslišanih 315 prič.

Vujadin Popović, obveščevalni častnik Drinskega korpusa Armade Republike Srbske, in Ljubiša Beara, polkovnik iste vojske, sta bila spoznana za kriva genocida, iztrebljenja, pregona in umorov ter sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Drago Nikolić, vodja varnosti Zvorniške brigade, je bil spoznan za krivega sodelovanja in pomoči pri genocidu ter je bil obsojen na 35 let zapora. Ljubomir Borovčanin je bil obsojen na 17 let. Vinko Pandurević je dobil 13, Radivoje Miletić 19, Milan Gvero pa pet let zapora.

ICTY je prav tako leta 2005 obtožil Milorada Trbića – med drugim, da je odgovoren za usmrtitev okoli 1.000 Bošnjakov v Orahovcu v enem dnevu, 13. julija 1995, ter številne druge zločine, vendar je bil njegov primer odstopljen Sodišču Bosne in Hercegovine. Obsojen je bil na dolgotrajno zaporno kazen v trajanju 30 let.

Vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću se je začelo soditi v Haagu leta 2009 in sojenje še traja. Morilec Ratko Mladić je bil aretiran 25. maja 2011 in njegovo sojenje pred Haškim sodiščem prav tako še vedno traja, piše Patria.