Za varstvo okolja odprti skladi Evropske unije

Zvezni sklad za varstvo okolja že vrsto let aktivno deluje na projektih varstva narave in okolja. Eden najpomembnejših projektov Sklada je upravljanje embalažnih odpadkov. Integralni sistem upravljanja trdnih odpadkov je celovit in vključuje preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje, uporabo koristnih lastnosti odpadkov in njihovo odstranjevanje. Direktor Sklada za varstvo okolja FBiH Safet Harbinja za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria govori o dejavnostih Sklada, ki so se že začele, pa tudi o načrtovanih projektih.

NAP: Kaj vključuje projekt upravljanja embalažnih oziroma trdnih odpadkov?

Harbinja: Učinkovit integralni sistem temelji na osnovnih postulatah: kako preprečiti, reciklirati in upravljati odpadke na način, da se čim bolj učinkovito zagotovi varovanje človekovega zdravja in okolja. Ocenjujejo se lokalne potrebe in razmere, nato pa se v teh razmerah izberejo najprimernejše dejavnosti upravljanja z odpadki. To vključuje preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru, zagotavljanje ločevanja in ločenega zbiranja, recikliranje in končno zmanjšanje količin, ki jih je treba odložiti na odlagališča. Vendar je ob vsem tem treba vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja izvajanja ukrepov na terenu in njihovega vrednotenja. Sklad načrtuje vlaganja v sistem primarnega ločevanja odpadkov za zmanjšanje nastajanja odpadkov in izkoriščanje njihovih dragocenih lastnosti.

NAP: Odpadki se že dolgo v evropskih državah uporabljajo kot energent. Kakšno je stanje pri nas?

Harbinja: Uporaba odpadkov kot energenta postavlja druga pomembna vprašanja, brez katerih je o tej možnosti mogoče govoriti le teoretično. Pomemben je regulativno-pravni okvir, tržni pogoji in vprašanja, ki se nanašajo na javno mnenje. Na tem področju se odpira možnost koriščenja sredstev Evropske unije. Primer je Poljska, ki načrtuje izgradnjo enajstih obratov za pretvorbo odpadkov v energijo, financiranih iz skladov EU.

NAP: Kakšne so ovire za delovanje sistema zbiranja in upravljanja odpadkov?

Harbinja: Upravljanje odpadkov mora temeljiti na prizadevanju za zmanjšanje količin odpadkov, povečanje selekcije odpadkov in recikliranja, izkoriščanje energije iz odpadkov ter ohranjanje in izboljšanje odlagališč. Ključno vprašanje pri nas je izvajanje načrtov za prilagoditev odlagališč, izpolnjevanje pogojev sanitarnega odlaganja, odstranjevanje divjih odlagališč.

NAP: Sklad za varstvo okolja FBiH ima tudi za letošnje leto določen program dela. Kakšni so projekti?

Harbinja: Sklad je že na začetku svojega delovanja določil področja, na katerih bo deloval. Varstvo, ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka, tal, vode in morja, blaženje podnebnih sprememb in varovanje ozonske plasti. Izvajanje energetskih programov, programi razminiranja, izgradnja infrastrukture za varstvo okolja itd. Za nami so tudi začetna izvajanja Uredbe o posebnih nadomestilih za okolje, ki se plačujejo ob registraciji motornih vozil, in Uredbe, s katero so uvedena nadomestila za onesnaževalce zraka (industrija, kurilni obrati) v skladu s strategijo varstva okolja. Sklad je do zdaj izvedel pet javnih pozivov za sofinanciranje projektov varstva okolja in za to je bilo namenjenih 5 milijonov KM.  

NAP: Že ste omenjali regulativo s področja okolja, vendar je zagotovo še veliko dela na tem področju.

Harbinja: Regulativa s področja okolja se intenzivno ureja in prilagaja že od leta 2003, ko je bil sprejet največji niz okoljskih predpisov, tudi tisti, ki vzpostavlja Sklad. Dejstvo je, da to področje še vedno ni zakonodajno zadovoljivo. Potrebno je še veliko dela, da bi se predpisi lahko na realnih osnovah uskladili z direktivami EU. O tem govori tudi poglavje 27. Okolje Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je BiH podpisala, in na poti k članstvu v EU bo morala izpolniti svoje obveznosti.