Za mir potrebujemo modrost, ne moč!

Napisal: Ernad Metaj

---

Rdeče baretke v Banjaluki, zelene baretke v Sarajevu in Bužimu ter ustaški simboli na Partizanskem pokopališču v Mostarju nas vračajo v devetdeseta leta. Njihove pesmi in vzkliki nas spet omejujejo izključno na verske skupine, ki nikakor ne morejo izstopiti iz srednjeveškega narativa, v katerem je bil edini sprejemljiv argument sile. Nič ni naključno, niti orgijanje četnikov, ki so strašili begunce v RS, niti sporočila »starih bošnjaških borcev«, da bi tokrat vse potekalo drugače, saj naj bi se po njihovem prepričanju spremenilo razmerje moči glede na devetdeseta leta. Vse to je orkestrirano in vse gre na roko aktualnim oblastem v obeh entitetah. 

Vsem v BiH je jasno, kdo si želi vojne, vprašanje pa je, kdo si želi miru in kaj je pripravljen storiti, da bi se končno uresničil!? Napačno je govoriti o novi vojni v BiH, saj so oblasti storile vse, da se tista iz devetdesetih nikoli ne bi končala. Le nadaljevala se je, orožje pa je bilo začasno pospravljeno. Balkan je vedno bil sod smodnika, ki ga lahko prižge ena iskrica, iskre pa letijo na vse strani. Če bo spet počilo, nič ne bo drugače, tisti, ki jo prizivajo, bi še naprej profitirali, solze in kri pa bi ostale za naivne reveže, ki pristajajo na hranjenje z nacionalizmom. 

Opozicija, nepripravljena mir sprejeti kot edino alternativo norosti vladajočih struktur, je vnaprej obsojena na poraz. Namesto da bi dvignila svoj glas in delala na združevanju vseh ljudi, ki ne želijo vojne, in teh je veliko med vsemi tremi narodi in med ostalimi, se opozicija nespametno še naprej vrti izključno znotraj nacionalnih čred. S tem se vklaplja v narativ, ki ga je moj prijatelj odlično opisal, ko je trenutno stanje primerjal s prizorom iz filma »Pri stricu Idrizu«. Sin, ki sredi poletja cepi drva, materi, ki ga vpraša, zakaj to počne, ko drva ne potrebujejo, odgovori »moč, mama, moč potrebujemo«. Če želi opozicija dobro sebi, če si želi miru in blaginje v državi, mora končno spoznati, da v trenutni situaciji potrebujemo modrost, veliko modrosti. 

Potrebna je tudi hrabrost, ki bo opozicijo potegnila iz debele sence, kjer se le posamezniki iz njenih vrst dobro hranijo s kostmi in drobtinicami, ki ostanejo za pohlepno oblastjo. Potrebna je bila hrabrost, da je opozicija v F BiH dejala, da ji ne moti obeleževanje vojaških bitk in zmag na Krajini, vendar ne podpira folklora, s katero se spet daje kamen v roke tistim, ki Evropo strašijo z islamskim ekstremizmom. Opozicija v RS, ko nima moči odmakniti se od parad za neustavni 9. januar, bi lahko obsodila orgijanje četnikov in Evropi poslala sporočilo, da fašizem vendarle ima alternativo. Radikalne skupine so instrumenti oblasti, tako eni kot drugi pa je profit skupna strast. Naučiti se je treba tudi, da barva čez ustaške in fašistične simbole v Mostarju ne more skriti ideologij, na katerih oblast vztraja.

Opozicija s tem, ko se od tega distancira, zamuja priložnost, da se EU končno ponudi kot verodostojen partner, ki bo gradil mir, do katerega je Evropi na Balkanu edino mar. Trenutek za to nikoli ni bil bolj idealen, saj je EU končno zmogla moč, da jasno označi krivca za stanje v BiH in začne govoriti o sankcijah. Opozicija in državljani nikakor ne morejo spoznati, da lekcija iz obdobja 1992–1995 ni biti pripravljen na nov konflikt. Nasprotno, Dayton je pokazal, da se bitke dobivajo z diplomacijo, pogajanji in podpisi za mizo. Modrost in hrabrost, da se sprejme tudi nekaj, kar vam ni po volji, je takrat rešila BiH in ohranila njeno suverenost in celovitost.

Le naivni verjamejo, da v mednarodni skupnosti takrat, pa tudi zdaj, ni bilo pripravljenosti tudi za drugačne rešitve. Privolitev, da se spet »pleše« ob vojnih bobnih, bi EU lahko bil signal, da so v BiH vsi vendarle isti, s čimer se daje alibi za ponovno omejitev dogovorov o prihodnosti BiH na voditelje treh vladajočih strank in obid državnih institucij. Čas je, da se opozicija prebudi in mir postavi kot svojo platformo v pogajanjih. Za to potrebuje podporo ljudi z vseh prostorov celotne BiH. Bitka za državo je veliko resnejša od vojne med pop rockom in turbo folkom.