'Za prihodnost plinskega sektorja potreben državni zakon in reševanje predhodnih vprašanj'

(Patria) - Reforma plinskega sektorja v Bosni in Hercegovini je že leta v zastoju. Energetska skupnost je uvedla sankcije BiH zaradi pomanjkanja ustreznega pravnega okvira, ki je v skladu z zahtevami Pogodbe o energetski skupnosti, katere podpisnica je tudi BiH. Jasmin Salkić, direktor BH Gasa, je v pogovoru za novinsko agencijo Patria poudaril, da BH Gas zagovarja tezo, da je treba problem plina v BiH obravnavati "od zgoraj", torej z državnim zakonom. 

„Z reševanjem tega problema in sprejetjem državnega zakona bomo omogočili prihodnjim trgovcem, da s čim cenejšim plinom pridejo do prihodnjih kupcev. Takrat bomo imeli prostor tudi za širitev plinskega omrežja,“ je dejal Salkić.

Razkril je, da njegovi kolegi iz bh. entitete Republika Srbska za mizo komunicirajo drugače, drugače pa "ko so kamere prižgane."  

„Interno razumejo, kje je problem, a takoj ko se kamere prižgejo, rečejo, da je to politika,“ je izjavil Salkić.

Direktor BH Gasa pojasnjuje, zakaj in v katerih primerih se v RS izogibajo besedi 'enotno' oziroma zakaj ne podpirajo državnega zakona o plinu.

„Ko govorimo o tehničnih pravilih, se vsi držimo entitet, a ko je treba prodati presežek plina, se takrat uporabi beseda enotni trg. To je medsebojno protislovno. Torej ves čas iščemo prostor za zaslužek, ko pa je treba zgraditi enotno plinsko omrežje na ravni BiH, je to problem, da uporabimo besedo 'enotno'. To je problem, ki ga poskušamo rešiti. Poskušamo pojasniti, da BH Gas ni proti temu, da tudi Gas Res jutri, če bo treba, prodaja plin v Federaciji, če bo cenejši. Vendar moramo to uvesti v zakonske norme. Vse to vsebuje Tretji energetski paket,“ pravi Salkić.

Menil je, da bi določitev roka, do katerega je treba sprejeti zakon o plinu na ravni Bosne in Hercegovine, morda pomagala.

„Ne pozabite, da imajo vse države v regiji eno podjetje, ki se ukvarja s transportom plina, medtem ko je trgovina druga zgodba. Plinovode visokega tlaka, transportno omrežje, naj vodi in upravlja sistem eno podjetje. Kako se bo imenovalo in kdo bo lastnik, je vprašanje, o katerem se je treba dogovoriti. Sicer mora država nadzorovati takšno podjetje. Tako je na Madžarskem in v vseh državah regije. Na ta način se ščiti trgovec, da ima končni potrošnik čim nižjo ceno,“ pojasnjuje Salkić.

Da bi lahko govorili o prihodnosti plinskega sektorja v BiH, Salkić poudarja, da je treba rešiti predhodna vprašanja, kot je npr. vojni dolg BiH do Rusije.

„RS noče plačati tega dolga, podatki pa kažejo, da je 48 odstotkov plina porabila RS. To je treba rešiti,“ je dodal Salkić.