V ZDA več kot 30 srečanj v 4 dneh, edina tema napredek države BiH

Kandidat za bošnjaškega člana Predsedstva BiH, dr. Mustafa Cerić, je med obiskom v Združenih državah Amerike imel vrsto srečanj z ameriškimi uradniki in državljani BiH, ki živijo in delajo v ZDA, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

- Med obiskom ZDA sem imel več srečanj z bošnjaško dijasporo v New Yorku, srečanja s Svetovalnim odborom za Bosno in Hercegovino v Washingtonu, srečanja z verskimi in političnimi voditelji judovske skupnosti v ZDA, s uredništvom svetovno ugledne revije "New York Times" sem opravil posvetovanja glede nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj... Na dveh univerzah sem predaval, obiskal štiri raziskovalne inštitute, imel več srečanj s člani ameriškega kongresa, obisk ZDA pa sem zaključil s srečanji z uslužbenci State Departmenta in diplomatskimi predstavniki BiH v Washingtonu - je dejal dr. Cerić.

V štirih dneh, preživetih v ZDA, je realiziral več kot 30 srečanj, na vsakem je bila le ena tema - Bosna in Hercegovina ter možnosti za napredek države.

Krepitev odnosov med BiH in ZDA

Prvi dan obiska ZDA, natančneje v Washingtonu, sem se srečal s Svetovalnim odborom za BiH. Z izvršno direktorico odbora Ajlo Delkić in člani upravnega odbora odbora smo govorili o strateških dejavnostih odbora pri promociji partnerskih odnosov Bosne in Hercegovine in ZDA.

Pogovor z Judi in obnova tožbe za genocid v Srebrenici

Že naslednji dan sem se v New Yorku srečal z vodstvom Svetovnega judovskega kongresa, natančneje s podpredsednikom za ZDA Arthurom Schneierjem.

Govorili smo o diskriminaciji judovske skupnosti v BiH. Oba sva se strinjala, da morata izvajanje sodbe "Sejdić-Finci" in sprejetje amandmajev k Daytonskemu mirovnemu sporazumu biti moralna in politična prednostna naloga najvišjega ranga.

Sklenila sva, da si morava skupaj prizadevati za odpravo strukturnih ovir na poti BiH v Evropsko unijo in NATO, predvsem vprašanje enakopravnosti državljanov v političnih procesih v državi ter odpravo ovir za vstop BiH v NATO oziroma preostalo knjiženje vojaške lastnine.

Tisti dan smo obiskali tudi Inštitut Auschwitz za mir in spravo. Ob tej priložnosti sem se srečal z vodstvom te organizacije in njenim upravnim odborom.

Jasno je bila predstavljena strategija implementacije Nacionalnega programa za preprečevanje genocida v BiH. Ob tej priložnosti je bil ugotovljen pomen obnove tožbe proti Srbiji za agresijo in genocid, vse na podlagi novih dokazov, ki jih BiH ima proti Srbiji.

BiH ima še dve leti časa za vložitev pritožbe na sodbo iz leta 2007. Za kaj takega zagotovo obstajajo tako pravne kot moralne podlage.

Med bivanjem v New Yorku sem vzvratno obiskal Carnegiejev odbor za etiko v mednarodnih odnosih, ki je bil nosilec simpozija v Sarajevu med obeleževanjem stote obletnice prve svetovne vojne. Nadaljeval sem dialog z dr. Joelom Rosenthalom o perečih etičnih vprašanjih današnjega časa in opredelitvi skupnih etičnih ciljev na relaciji ZDA-BiH.

Na koncu tega dne sem govoril s predstavniki naše diaspore.

Celovita BiH, EU in NATO - minimumi, pod katerimi Bošnjaki ne bodo šli

Predaval sem na Univerzi Georgetown v Washingtonu, v Centru za krščansko-muslimansko razumevanje.

Tisti dan sem obiskal tudi New America Foundation in govoril s predsednico Fundacije Anne-Marie Slaughter. Ta je bila nedavno tudi svetovalka državne sekretarke Hillary Clinton in direktorica sektorja za načrtovanje javnih politik pri State Departmentu.

Predaval sem tudi na Woodrow Wilson Centru.

Med dnevom sem opravil tudi srečanja in obnovil dolga prijateljstva s člani ameriškega kongresa. Tudi na tem mestu sem izrazil jasna stališča, ki pravijo, da sta ohranjanje suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH, s tem pa tudi članstvo BiH v NATO in EU, dolgoročni in strateški cilj BiH politike in minimum bošnjaškega dostojanstva, pod katerim se ne more iti.

Tisti dan sem se srečal s kongresniki Christopherjem Smithom iz zvezne države New Jersey, Robertom Aderholtom iz Alabame, Trentom Franksom iz Arizone in Keithom Ellissonom iz Minnesote, vsi odlični poznavalci stanja v BiH...

Smith je predsedujoči kluba prijateljev Bosne v kongresu, ki šteje skoraj 40 članov, in je prejemnik priznanja Srebrenica 1995 za svoje dolgoletno delovanje na afirmaciji človekovih pravic in zaustavitvi agresije v Bosni in na Hrvaškem.

Med temi srečanji sem opravil pogovore tudi s Stanom Holmesom, predsednikom Core Fellowship, organizacije, ki že 30 let stoji za znanim Nacionalnim molitvenim zajtrkom v ameriškem kongresu, znanim kot najmočnejši bipartijski klub v ameriškem kongresu.

Povezava med BiH in ZDA je nerazdružljiva

Med zadnjim dnem mojega bivanja v ZDA sem imel delovno srečanje na Katoliški univerzi, kjer smo se dogovorili, da bomo skupaj z učiteljskim kadrom te ugledne ustanove zagnali izobraževalni program obiskov Auschwitz in Srebrenice.

Svoj obisk ZDA sem zaključil s srečanji v State Departmentu. Govorili smo o osnovnih izzivih, s katerimi se sooča BiH, fiskalna nevzdržnost, moralna vprašljivost in nezdružljivost demokratičnih vrednot in človekovih pravic, ki se strukturno kršijo z Daytonskim mirovnim sporazumom, ter o reformah, na katerih je treba nujno začeti delati.

Pred odhodom sem obiskal diplomatsko/konzularno predstavništvo BiH v Washingtonu in se srečal z njeno ekscelenco veleposlanico Jadranko Negić.

Ob tem, da za seboj puščam več kot milijon Američanov bosanskega porekla, ki so interesno ali po poreklu povezani z BiH, je bil ponovno potrjen moj pogled, da so ZDA, njeni ljudje in politično vodstvo resnično domovina mnogih Bosancev in Hercegovcev, in da je zaradi tega, kot tudi zaradi nesebičnega angažmaja ZDA pri zaustavljanju agresije in genocida v BiH, trajna vez teh dveh prijateljskih držav nerazdružljiva.