
Napisala: Amra Vrabac
Virus ne sme vstopiti v zdravstvene ustanove, je bil ključni stavek, ki so ga dneve ponavljali vsi, vpleteni v boj proti koronavirusu. Prvo takšno opozorilo je prišlo iz KCUS-a, ko je 25. februarja potekala tiskovna konferenca, na kateri je bilo poudarjeno, da ni vprašanje, ali bo koronavirus prišel v BiH, ampak kdaj. Le kakšen dan ali dva kasneje, 5. marca, je bil v BiH potrjen prvi primer. Danes ima BiH 358 potrjenih primerov, devet smrtnih žrtev in sedemnajst ozdravljenih.
Toda virus je vstopil. Ne v eno, ne v dve, ampak v osem zdravstvenih ustanov. Ko zbolijo zdravniki in medicinsko osebje, je neposredno prizadet zdravstveni sistem. V času, ko se borimo proti nevidnemu, a močnemu sovražniku, takšne novice ne prinašajo optimizma.
Glede na to, da se v samoizolacijo pošiljajo tako okuženi kot vsi njihovi stiki, lahko že govorimo o stotinah zdravnikov in drugega medicinskega ter nemedicinskega osebja, ki so v ključnih trenutkih zunaj zdravstvenega sistema.
Prva bolnišnica, v kateri je bil virus odkrit, je Univerzitetna klinična bolnišnica Mostar. Več zdravnikov in medicinskega osebja je bilo v samoizolaciji, prav tako pacienti. Zaradi okužbe s koronavirusom je bil porodni oddelek premeščen v drugo mostarsko bolnišnico, „Safet Mujić“. Prvi pacient, ki je bil okužen s koronavirusom, je danes v tej bolnišnici umrl.
Druga zdravstvena ustanova je Splošna bolnišnica Konjic, kjer je v samoizolaciji glavna epidemiologinja bolnišnice Armina Lazarević, potem ko je bil njen mož okužen s koronavirusom. Konjic je žarišče koronavirusa po praznovanju 11. marca v konjiškem Igmanu in zabavi, ki je sledila. Čeprav je od takrat minilo 20 dni, je bilo testiranih 100 ljudi, pozitivnih pa 26. Direktorica te bolnišnice Suzana Sokolović-Begić je danes dejala, da je to izjemno majhno število testov, in da jih v Konjicu kljub taki situaciji sploh ni bilo.
Virus je bil odkrit v zasebni zdravstveni ustanovi Medicinski inštitut Bayer v Tuzli, kjer so bili poleg medicinskega osebja okuženi tudi pacienti, ki so bili operirani, pa tudi tisti, ki so bili tam že prej in so virus prenesli na druge zdravstvene ustanove. Glede na družinske povezave zaposlenih v tej ustanovi in UKC Tuzla ter neodgovorno ravnanje nekaterih zdravnikov, ki so se gibali in imeli stike z več deset ljudmi, je prišlo do širjenja klasterja, ki zajema več sto ljudi. Samo včeraj je bilo iz UKC Tuzla odvzetih 50 vzorcev. Zaradi števila osebja v samoizolaciji je bila opravljena prerazporeditev preostalega kadra, vendar obstaja upravičen strah, da bo kriza šele nastala, če se bo število obolelih povečevalo. Trenutno je Tuzla največje žarišče.
Pacient, ki je bil pred tem operiran v Tuzli, je bil hospitaliziran v Kantonalni bolnišnici Zenica, kjer so ugotovili, da ima koronavirus. Nujno je bila opravljena prerazporeditev, v samoizolaciji pa je 45 zaposlenih v bolnišnici. Šele čez nekaj dni bodo testirani, da bi se izognili lažno negativnim testom. Poseben strah je za paciente, ki se zdravijo v bolnišnici.
Virus je bil potrjen tudi pri zdravniku dobojske bolnišnice, vendar se okužba ni razširila na njegove kolege. Okužen je bil tudi zdravnik v UKC Republike Srbske, naknadno pa je bil virus potrjen še pri dveh kolegih. Za zdaj ni strahu, da bi se okužba lahko še naprej širila v bolnišnici.
Kar zadeva Sarajevo, sta obe bolnišnici KCUS in Splošna bolnišnica „Prim.dr. Abdulah Nakaš“ za zdaj z izredno strogimi nadzori in triažami pacientov ob vstopu v bolnišnice preprečili okužbo in delujeta s polno zmogljivostjo oziroma glede na trenutne razmere.
Vendar pa se je v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah virus vseeno pojavil. Po smrti 52-letne A.K., ki so ji po smrti potrdili koronavirus, je bila zaprta ambulanta v Hrasnici, v Domu zdravja Ilidža pa je v samoizolaciji dvajset ljudi, ki so bili v stiku s preminulo. Za zdaj niso znani podrobnosti, ali obstajajo okuženi. V KS obstaja devet klasterjev, pod zdravstvenim nadzorom pa je 1.880 oseb.
Direktor Zavoda za javno zdravstvo FBiH Davor Pehar je danes dejal, da so v primeru, če se v eni ustanovi okuži večje število zdravstvenih delavcev, izdelani krizni načrti, da se lahko odzovejo na tak izziv.
„Možnost napotitve zdravstvenih delavcev iz ene v drugo ustanovo ni nemogoča,“ je dejal Pehar.
Če se širjenje virusa na zdravstvene ustanove ne bo ustavilo, bi se BiH lahko znašla v veliki krizi. Zato pozivi izkušenih zdravnikov in stroke glede rezervnih ekip in „čiste“ bolnišnice ostajajo kot nujna naloga za pristojne.
Priporočila glede podajanja resničnih podatkov, nošenja maske in ohranjanja razdalje meter in pol ter njihovo strogo upoštevanje bi moralo preprečiti širjenje okužbe vsaj glede množičnega pojava.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























