V 10 dneh aretiranih 75 oseb, zakaj politični umori ostajajo nerešeni več kot desetletje?

Podpredsednik FBiH Mirsad Kebo še vedno ni dobil odgovora Tožilstva BiH o preiskavi v zvezi s političnimi umori, je potrdila Laura Bošnjak, svetovalka za medije v kabinetu podpredsednika FBiH za bh. novinsko agencijo Patria.

- Še vedno smo v pričakovanju odgovora - je dejala Bošnjak.

Podpredsednik FBiH Mirsad Kebo je zahteval to informacijo ob spoštovanju neodvisnosti tožilstva in pravosodja, na splošno, da se mu posreduje informacija v obsegu, ki je zakonsko določen in kot tak lahko dostopen.
Kebo je 1. septembra zahteval od glavnega tožilca Tožilstva BiH Gorana Salihovića informacijo o preiskavah v „političnih umorih“ v primerih Joze Leutarja, namestnika ministra za notranje zadeve FBiH, na katerega je bil izveden atentat 16. marca 1999, Nedžada Ugljena, nekdanjega pomočnika direktorja Agencije za preiskave in dokumentacijo (AID), ki je bil ubit 28. septembra 1996, Irfana LjubIjankića, uglednega bošnjaškega politika in zdravnika, ubitega 28. maja 1995 s sestrelitvijo helikopterja.

- Povod za zahtevo podpredsednika FBiH je veliko zanimanje javnosti, ki se nanj neposredno obrača z vprašanjem: "Ali bomo živeli v pravni državi ali so napovedi sankcioniranja politikov, ki so storili kakršna koli kazniva dejanja, prazne zgodbe ali politikanstvo in neenako obravnavanje vseh državljanov" - je navedeno v sporočilu Kebe z dne 1. septembra.

Poleg teh umorov je še vedno neraziskan tudi umor družine generala Armije RBiH Seferja Halilovića, njegove žene in njenega brata 7. julija 1993, minilo pa je več kot leto dni, odkar je Tožilstvo BiH prevzelo ta primer od Tožilstva Kantona Sarajevo.

Mimogrede, Kebo je novembra lani posredoval zaupno dokumentacijo o primerih Leutar, Ugljen, Halilović Ministrstvu za varnost BiH, ki je bila posredovana tudi Tožilstvu BiH.

Vendar je očitno, da v volilnem letu naročnikom teh zločinov ni v cilju omenjanje njihovih imen, ker so nekateri še danes na funkcijah. Kot je že prej pisala agencija Patria o vseh dogodkih, bi morali in mogli spregovoriti tudi neposredni akterji ter nosilci političnih odločitev in oblasti iz tistega obdobja, med katerimi je tudi Bakir Izetbegović, aktualni vodja Predsedstva BiH, ki je po lastnih izjavah v tistem času imel velik vpliv na legitimne strukture oblasti in pravosodje.

In medtem ko ima Tožilstvo BiH številna vprašanja v zvezi s temi zločini in njihovimi naročniki, osredotočajo svoje delovanje na akcije, v katerih je, kot so sporočili, „v preteklih desetih dneh aretiranih več kot 75 oseb v boju proti organiziranemu kriminalu, vojnim zločinom, tihotapljenju in terorizmu.“ Ni sporočeno, koliko jih je bilo izpuščenih na prostost, piše Patria.

Včerajšnja akcija „Meso“, v kateri je bilo aretiranih 11 oseb, je za Tožilstvo BiH ena največjih v povojni BiH, usmerjena v boj proti organiziranemu kriminalu in davčnim utajam v znesku več kot 11 milijonov KM.

Nesporno je, glede na to, da je bilo v 10 dneh aretiranih več kot 75 oseb, da imata Tožilstvo BiH in SIPA zmogljivosti za reševanje tudi najbolj zapletenih primerov, in vsekakor je treba pozdraviti vsako akcijo, ki so jo doslej izvedli. Vendar je očitno, da se izvaja tudi določena selekcija pri zadevah ter da, kot je pogosto slišati v javnosti, politika vseeno vpleta svoje prste v delo pravosodja.