
(Patria) - Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je dal nov komentar v intervjuju za CNN, razkrivši, da so ruski pogajalci pokazali pripravljenost na določena popuščanja glede petih ukrajinskih regij, ki jih Rusija šteje za svoje ozemlje.
Rusija je priključila Krim leta 2014, regije Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson pa leta 2022 po mednarodno nepriznanih referendumih.
"Rusi so na pogajanjih naredili določena popuščanja glede vseh petih regij," je dejal Witkoff.
Posebej je izpostavil Doneck kot ključno vprašanje, ki bo po njegovih besedah v središču jutrišnjih pogovorov v Washingtonu, kjer se bo ameriški predsednik Trump sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji.
"Doneck je pomembna tema pogovorov. Upam, da bomo jutri lahko prebili ovire in sprejeli nekaj konkretnih odločitev na kraju samem," je dejal Witkoff.
Witkoff je pojasnil, da je dogovor zamišljen kot obvodna rešitev ruske rdeče črte – članstva Ukrajine v Natu. Namesto formalnega pristopa k zavezništvu bi ZDA in evropske države ponudile varnostna jamstva s formulacijo "podobno 5. členu", ki zavezuje vse članice k medsebojni obrambi.
Dodal je, da je Putin jasno sporočil, da je članstvo Ukrajine v Natu nesprejemljivo, vendar so pri pogajanjih izhajali iz predpostavke, da bi Ukrajinci lahko pristali na alternativo.
"Vse je odvisno od tega, s čimer lahko Ukrajinci živijo. Toda izhajajoč iz tega, smo uspeli pridobiti to koncesijo – da ZDA lahko ponudijo zaščito, podobno 5. členu," je dejal.
Witkoff je poudaril, da je to "prvič, da smo slišali, da so Rusi pristali" na takšno klavzulo v kakršnem koli mirovnem dogovoru.
Za zdaj se ruski predsednik niti drugi uradniki niso javno izrekli o interpretaciji pogajanj, ki jo podaja Trumpova administracija.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da bosta morali Rusija in Ukrajina narediti popuščanja, če želita doseči mirovni sporazum.
"Obe strani želita stvari, ki jih ne bosta mogli dobiti," je dejal Rubio. "Morda celo ne bo mogoče, da Združene države ustvarijo scenarij, s katerim bi se končala vojna v Ukrajini."
Kljub temu je poudaril, da je treba razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, kar šteje za ključni element vsakega morebitnega dogovora.
Dodal je tudi, da je ameriška administracija videla dovolj premikov, da upraviči nadaljevanje pogovorov z Zelenskim.
Papež Lav XIV, prvi Američan na čelu Katoliške cerkve, se je oglasil na X-u ob napovedanih pogovorih.
"Molimo, da prizadevanja za konec vojn in spodbujanje miru obrodijo sadove ter da se pri pogajanjih vedno na prvo mesto postavi skupno dobro ljudstev," je zapisal papež Lav XIV.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























