Zakaj se bošnjakovski uradniki ne spominjajo obletnice smrti Nedžada Ugljena

Vsako leto 28. marca od leta 1999 visoka delegacija zvezne policije obeležuje obletnico smrti Joza Leutarja, pokojnega namestnika zveznega ministra za notranje zadeve, s pohodom na njegov grob.

Delegacija zvezne policije položi tudi venec na spomenik v ulici Alipašina, kjer je bil Leutar pred 17 leti umorjen.

Preiskava njegovega umora še poteka – še vedno niso izsledili tistih, ki so naročili umor in ubili drugega človeka na položaju v zveznem ministrstvu za notranje zadeve.

Po odločitvi direktorja SIPA Perice Stanića je bila nedavno ustanovljena posebna ekipa za preiskavo umora Leutarja.

Ta primer, pa tudi primer umora Nedžada Ugljena, pokojnega namestnika direktorja AID, je bil prenesen iz tožilstva BiH na kantonalno tožilstvo.

Ugljen je bil umorjen v večernih urah 28. septembra 1996 v ulici Prijedor v Sarajevu. Takrat je zvezno ministrstvo za notranje zadeve izdalo sporočilo o začetku obsežne preiskave. Njegovih morilcev še niso izsledili.

Tako Leutar kot Ugljen sta bila visoka policijska/obveščevalna častnika, oba primera pa sta politična umora.

Čeprav njuni morilci in naročniki umorov še niso bili identificirani, njunih nesrečnih smrti ne smemo pozabiti, ne glede na preiskavo in njen izid.

Obletnica atentata in smrti Leutarja je bila institucionalizirana od prvega dne. Visoke delegacije zveznega ministrstva za notranje zadeve, ne glede na to, kdo je na oblasti, izkazujejo spoštovanje svojemu pokojnemu namestniku ministra z obiskom spomenika, kjer je prišlo do atentata, in pokopališča v Mostarju.

20 let po umoru Ugljena njegov grob na pokopališču Bare v Sarajevu obiskujejo le njegova družina in bližnji prijatelji. Visoke politične in policijske delegacije ne prihajajo na obisk. Glede na to, da je bil Ugljen namestnik direktorja AID, bi bilo logično, da vrhovni uradniki OSA organizirajo obeležitev njegove obletnice smrti.

V ulici Prijedor, kjer je bil Ugljen umorjen, ni spomenika.

Odgovornost za sramotno ignoriranje smrti Ugljena leži na političnih voditeljih in uradnikih političnih strank, ki se radi predstavljajo kot izključni zaščitniki bošnjaških interesov.