Kaj stoji za številnimi obtožbami Hrvaške: Obnova Tudjmanovih zločinov nad BiH

Avtor: Sead Omeragić

Takoj, ko je svet obsodil spominsko ploščo v Jasenovcu, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović takoj preusmerila pozornost na BiH in Bošnjake, z izjavo, da se na tisoče ljudi iz BiH, ki so odšli na bojišča v Sirijo, zdaj pripravlja na vrnitev v BiH.

Žal, ko hrvaška predsednica usmerja nesprejemljive in neutemeljene obtožbe proti BiH in ko politika BiH molči, so novinarji prisiljeni reagirati. Vendar je situacija veliko resnejša, ko radikalne izjave in neutemeljene obtožbe prihajajo z najvišje državne ravni. Sum, da so za tem zle namere in nevarna strategija hrvaškega vrha, se zdi upravičen. Ta sum v njihovo strategijo so potrdile številne radikalne izjave in poteze proti BiH, od premierja Plenkovića do zunanjega ministra Kovača. Obstajal je tudi obtožujoč članek novinarja Večernjega lista, ki je citiral neobstoječe poročilo SIPA o domnevnih povratnikih iz Sirije. Zadevni novinar je v preteklosti izkazal pristranskost do Bošnjakov, zlasti tistih v islamski skupnosti na Hrvaškem, ki jih je obtoževal domnevnega terorizma.  

Pred nekaj dnevi je Grabar-Kitarović trdila, da se 'majhna islamska skupnost na Hrvaškem močno in uspešno bori proti radikalizmu in je v ospredju regije'. In le nekaj dni kasneje je ponovila in pretiravala trditve novinarja, ki rad piše o BiH in Bošnjakih.

Dragan Mektić, varnostni minister BiH, je bil edini, ki se je z argumenti odzval na obtožbe novinarjev in hrvaške predsednice. Niti Izetbegović niti Zvizdić in bošnjaški ministri na državni ravni ne bi smeli dovoliti, da Dragan Čović pogaja tête-à-tête s hrvaško predsednico. Čović je večkrat uporabil besedno zvezo 'ogroženo hrvaško ljudstvo', preden je omenil ime svoje države, ki bi jo vodil 8 mesecev po rotaciji v predsedstvu. Mnogi verjamejo, da hrvaška predsednica govori natanko tisto, kar ji Čović servira kot resnico. Kakšen interes zastopa Čović v svojih pogovorih s hrvaško predsednico? Doslej se je izkazal bolj kot vodja HDZ kot BiH. V svoji komunikaciji z Zagrebom je Čović nenehno 'nacionalno ogrožen'. Tako ogrožen je, da je v tem obupu postal lastnik več nepremičnin v obeh državah, kot jih ima kateri koli balkanski tajkun.

Zato bi moralo tisto, česar novinarji ne dosežejo v svoji komunikaciji z javnostjo in česar niti Dragan Čović ne zmore, storiti član predsedstva Bakir Izetbegović.

Če nič drugega, je Kolinda Grabar-Kitarović s svojimi izjavami razkrila, da je močno pod vplivom obveščevalnih služb. Težava je v tem, da je prav ona razkrila obveščevalne podatke.

Ne spomnim se nobenega evropskega predsednika, ki bi obveščevalne podatke jemal za samoumevne in jih v obliki obtožb usmerjal v drugo državo. Lahko le ugibamo, kaj stoji za temi načelnimi izjavami. Tragedija Bošnjakov v devetdesetih letih, ki jim jo je prinesel Tudjmanov proustaški režim, od grozljivega zapiranja meja, ki je povzročilo množično in usodno lakoto, zločinov, etničnega iztrebljanja s 'hrvaških starodavnih ozemelj' – vse to danes v dušah Bošnjakov oživljajo te radikalne izjave in obtožbe hrvaške predsednice.

Kakšni so dejanski nameni, ne vemo, čeprav se njene izjave pridružujejo dolgi vrsti nevarnih stališč drugih hrvaških vladnih uradnikov. Eden največjih motivov za predsedničine izjave bi lahko bil začetek brutalne kampanje za spremembo nepravnomočne sodbe Haškega sodišča, ki bo v letu dni izrečena proti Prlićevi skupini. S tem je bila sodba obtožujoča ne le za vojaško in politično vodstvo Herceg-Bosne, ampak tudi za Franja Tudjmana, ustanovitelja HDZ in prvega predsednika Hrvaške. Če je temu tako, bi bil to le začetek brutalne 12-mesečne kampanje in še ene serije načelnih napadov na Bošnjake in BiH. Kar zadeva naše tradicionalno počasne voditelje, upamo, da bi jim moralo leto dni zadostovati za reakcijo.