Washington, imamo problem - na črni seznam bi prišel tudi Nelson

Piše: Rasim BELKO

---

Ameriški črni seznam. Zveni kot akcijski triler. Pravzaprav je mehanizem Ureda za nadzor tujih sredstev (OFAC), s katerim se sankcionirajo vsi sovražniki demokracije, suverenih držav, skorumpirani politiki, preprodajalci drog...

Vendar v Bosni in Hercegovini ni tako. Primer prvi - Milorad Dodik. S črnega seznama je postal predsednik države, nadzoruje, pogojuje, razgrajuje in demokracijo spreminja v najhujši apartheid po Južni Afriki.

Ta in takšen Milorad Dodik je danes zanesljiv partner vodilnih diplomatskih predstavništev ZDA v BiH. Z Dodikom se redno sestajata veleposlanik Eric Nelson, pa tudi drugi diplomati, ki včasih obiščejo našo državo.

Vsi ti sestanki dajejo precej čudno noto, saj je januarja 2017, potem ko je bil Dodik črn, State Department sporočil: „Kot posledica današnjega ukrepa so vsa sredstva ali interesi za sredstva Dodika pod ameriško pristojnostjo blokirani, ameriškim osebam pa je na splošno prepovedano sklepati posle z njim. Poleg tega so osebe, ki nudijo materialno podporo osebam, določenim s tem izvršnim ukazom, vključno z Dodikom, lahko tudi predmet imenovanja.“

Morda Nelson ne trguje in ne pomaga Miloradu Dodiku materialno. Vendar pa bi moralo biti politično trgovanje z obstojem BiH, kršitvami Daytonskega sporazuma, evropskih konvencij ter rasistično-šovinistično obnašanje zagotovo ponovno pretehtano v Beli hiši in State Departmentu.

Kajti, če je osebam, ki „sodelujejo“ z Dodikom, grožnja s črnim seznamom, bi lahko tudi ameriški veleposlanik hitro postal črn.

Kako, zakaj in s kakšnim namenom sodeluje veleposlanik najmočnejše demokratične države na svetu s človekom, ki je „obsojen“ za spodkopavanje in rušenje Daytonskega mirovnega sporazuma ter neposredno konfrontacijo z ameriškimi interesi, ostaja vprašanje, na katerega bo moral Nelson odgovoriti.

Vendar pa se zgodba tu ne konča. Postane še bolj nepopustljiva, ko Dodik zmerja in se smeji ameriški administraciji in samemu Nelsonu. Kajti postaviti Nikolo Špirića v Komisijo za nadzor nad delom Agencije za boj proti korupciji je posmehovanje zdravemu razumu.

Kakršen Mile, takšen mu je tudi Nikola. Špirić je postal črn 10. septembra 2018, zaradi, glej ga, korupcije. Ali je bh. oblast, utelešena v SDA, HDZ in SNSD, šla po logiki „Špirić je na črnem seznamu zaradi korupcije, dobro bo poznal tudi APIK“, ne vem, vendar da niso normalni, je povsem jasno.

Vprašanje je, zakaj je bila reakcija ameriškega veleposlanika v BiH blaga in nevredna. Za Evropejce v BiH se ne sprašujemo več, tudi oni bi morali na črni seznam.

Nelson je moral in bi moral vedeti dve stvari. Prvič, človek s črnega seznama zaradi korupcije ne more in ne sme biti imenovan, da nadzoruje delo Agencije, ki se „bori“ proti korupciji. Čeprav se tudi do zdaj ta APIK ni kaj dosti potegnil za delo. Drugič, Nelson je bil zagotovo dobro obveščen, še posebej o izjavah, ki so v ameriški administraciji „nad“ njim.

Zato je moral vedeti, kakšno stališče do Špirićevega imenovanja ima Matthew Palmer, ameriški posebni odposlanec za Zahodni Balkan. Kajti Palmer je bil februarja letos precej jasen in je obsodil predlog imenovanja Špirića.

Tisto, kar je še posebej moral vedeti, je dejstvo, da je Špirića na črni seznam uvrstil nihče drug kot Mike Pompeo, ameriški državni sekretar, in korumpiranemu Špiriću ter njegovi družini prepovedal vstop v ZDA.

Vendar pa Nelsonova molčečnost glede Špirića v boju proti korupciji ni nekaj presenetljivega glede na politiko mednarodne skupnosti v BiH v zadnjih letih, ZDA pa so ključni dejavnik te mednarodne politike.

Dajanje kril politični organizaciji SNSD, njenemu vodji Dodiku in članom, kot je Špirić, je napad na Dayton, mir in prihodnost Bosne in Hercegovine. Zato je nujno potrebno ponovno opredeliti ameriško politiko v BiH, da bomo imeli jasno, ali zdaj sodelujejo z osebami, ki so jih s črnim seznamom obsodili.

Kajti postavlja se vprašanje verodostojnosti črnega seznama, če ameriški veleposlanik sodeluje z osebami na njem, medtem ko se hkrati odrekajo vse pravice osebam s tega seznama, ki niso niti približno tako nevarne kot Dodikovo protibosansko in protidaytonsko obnašanje ali Špirićeva korupcija.

Nedoslednost je veliko slabša od neukrepanja, in če se bo ameriško promoviranje in krepitev kadrov, kot sta Dodik in Špirić, nadaljevalo, bodo kmalu v ameriški administraciji lahko prejeli sporočilo „Washington, imamo problem“ - in Nelson bi prišel na črni seznam!