Washington v težavah s Teksasom, Dodik čaka na trenutek: Zakaj nas Trojka uspava z lažmi, da ZDA ne bodo dovolile razpada BiH

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Prišla bo medvedka tudi pred njihova vrata, je star slovenski pregovor, ki se teh dni uresničuje. Po desetletjih sejanja težav po vsem svetu se danes Združene države Amerike soočajo z notranjim kaosom, ki so ga dolgo časa pometali pod preprogo zaradi mednarodnih poslov.

Teksas sanja o neodvisnosti ali nekakšni pomembnejši obliki avtonomije in predloge rešitev, ki prihajajo z vrha, vidi kot dušenje svojih pravic in svoboščin. Vendar ne bom veliko o tem, odlično je to pojasnil kolega Armin Sijamić v besedilu "Biden in Abbott sta Združene države Amerike pripeljala na rob državljanske vojne!"

V nadaljevanju se bom posvetil primerjavi dveh težav, katerih povzročitelji so Američani, čeprav je med njima resna oddaljenost in povsem drugačna homologacija. Teksas je že izstopil iz ZDA, vendar se je po državljanski vojni vrnil. Entiteta v Bosni in Hercegovini Republika srbska, katere imenu in nastanku so botrovali Američani, je izstopila kot Srbska republika BiH iz Republike BiH, bila je del širše zločinske koalicije za razbijanje Bosne in Hercegovine, ki je zagrešila širok spekter vojnih zločinov od genocida do etničnega čiščenja.

Tako Ustava ZDA kot Ustava Bosne in Hercegovine prepovedujeta odcepitev. Torej, ne Teksasu ne entiteti Republiki srbski odcepitev ni dovoljena, vendar pa javnost tako v Ameriki kot v Bosni in Hercegovini že močno razpravlja o možnosti in času možne odcepitve.

Predlogi za odcepitev v Teksasu so se začeli leta 2020, obnovljeni leto pozneje, tri leta kasneje pa na sceni vidimo intenzivirane spopade na relaciji Teksas - Washington.

Washington se tako vse težje spopada z odcepitvenimi, pa tudi drugimi težavami v svojem domu, medtem ko nas v Bosni in Hercegovini politični projekti na kratki uzici Veleposlaništva ZDA prepričujejo, da je prav ta Amerika jamstvo, da se ne bomo razdrli.

Prvi primer, zakaj projekt Trojka očitno zavaja bh. javnost, je Afganistan, ki so ga Američani po vojaškem uničevanju prepustili notranjemu razdiranju. Resda ne odcepitvenemu, vendar se ta država razpada po vseh segmentih družbeno-političnega življenja.

Drugi primer smo mi sami, Bosna in Hercegovina. Kajti ta ista Amerika nas je po tem, ko smo se ubranili dvojne agresije, ki jo je spremljal širok spekter hudodelstev, prisilila v pakt z agresorji in sovražniki. Vsili so nam sistem, v katerem brez teh sovražnikov ne moremo niti potrditi, da smo država, kaj šele, kako bo ta država delovala.

Nato so oblikovali in proizvedli najslabši politični produkt ZDA na Balkanu, Milorada Dodika, ki so mu dovolili, da postane mini Putin. Ta Dodik že dve desetletji razbija Bosno in Hercegovino, nagriza njen sistem, kot korozija nagriza železo.

Zato je danes jasno vsakomur, ki hoče videti, da je Dodik na pragu svojega uresničenja, odcepitve entitete RS od Bosne in Hercegovine. Če se ZDA težko spopadajo s Teksasom ob bistveno bolj urejenem sistemu, od kod komurkoli, naj se imenuje Trojka ali kako drugače, pravica, da nas prepričuje in s tem uspava v brezbrižnost, češ da se odcepitev RS ne bo zgodila.

Odcepitev se nam dogaja pred očmi, saj entiteta RS v veliki meri deluje avtonomno od Bosne in Hercegovine, najhuje pa je, da poleg očitne nezainteresiranosti Američanov, vidimo celo pasivno podporo temu delovanju s strani Kitajske, pa tudi evropskih držav, kot so Madžarska, Norveška in podobne, ki imajo v tem svoje interese.

Še en primer nas mora držati budne, ne glede na to, kako nas ameriški projekt Trojka poskuša uspavati. Aleksandar Vučić je nedavno pojasnjeval, koliko orožja imajo in koliko ga nabavljajo, z opazko, da »ne bo obstala država, ki nima sposobne in dobro oborožene vojske«. Postavimo te besede v kontekst tihe panike, ki vlada v Evropski uniji zaradi možne vojne, jasno je, da Vučićevih besed lahko uporabimo za Bosno in Hercegovino.

Naša država ima vojsko, vendar je to tudi sistem spojenih posod, ki bi se v primeru konflikta pretvoril v tri paravojske. General te vojske Gojko Knežević je bil nedavno na obeleževanju neustavnega dne RS in s tem jasno pokazal, komu pripada. Dodik in drugi blokirajo vsako misel o oboroževanju Oboroženih sil BiH, medtem ko jih Američani usposabljajo. Tako bomo, če pride do težav, imeli tri dobro usposobljene vojske, zmagale pa bodo tiste, ki bodo poleg znanja o rokovanju imele tudi orožje. Prevedeno v jezik devetdesetih, VRS bo imela orožje iz Srbije, HVO iz Hrvaške, Armija RBiH pa bo spet na oklepnike, tokrat tudi na drone, šla z orožjem iz domače delavnice. Jasno je, kdo je v kakšnem položaju.

Seštevši, če bomo verjeli uspavanki Trojke, da nas bodo rešili tisti, ki vse težje rešujejo sebe, nam grozi usoda izginotja. Pravzaprav ta grožnja traja skoraj pol stoletja, le da smo zdaj onesposobljeni z bistveno močnejšim sistemom Yutela, ki po Srebrenici, obleganju Sarajeva, Bihaća, Mostarja, Markal, Kapije, sanja bratstvo in enotnost.

A Dodik čaka na trenutek, ki je vse bližji!