Vurušić: Zahodni Balkan je ruski adut za konflikt v Ukrajini

SARAJEVO, (Patria) - Balkan je ruski adut v konfliktu z Zahodom glede Ukrajine, je ocenil novinar Jutarnjega lista Vlado Vurušić, v oddaji “Znam da znaš” Mesta mestnega radia.

Od razvoja situacije z Ukrajino so odvisne, navaja, tudi dogajanja na Zahodnem Balkanu.

“Od tega je odvisno, kako se bo Rusija postavila v odnosu do Kosova, BiH, Črne Gore in Severne Makedonije. To so štiri zelo pomembne države, ki so hrbtenica Zahodnega Balkana in ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo delovale,” je sporočil Vurušić.

Na vprašanje, ali je predsednik Vladimir Putin razumel sporočilo ameriškega kolega Josepha Bidna, da se bodo ZDA močno odzvale, če Rusija napade Ukrajino, in kdo spodkopava sporazum iz Minska, odgovarja, da Moskva ne priznava, da je “potisnjena v kot”.

“Tudi države G7 so opozorile Rusijo, naj se ne igra z varnostjo in suverenostjo Ukrajine, ker bi bila cena, ki bi jo lahko plačala, visoka. Putin se zaveda, da lahko Rusija veliko več izgubi, kot pridobi. Biden je napovedal, da ZDA v primeru ekonomskih sankcij ne bi poslale vojaške pomoči v Ukrajino, ker bi to pomenilo vojno med Natom in Rusijo,” je dejal Vurušić.

Navaja, da Evropa, še posebej od leta 2014 in aneksije Krima, živi v neohladnoratovskem obdobju in da so odnosi Rusije in Zahoda zelo napeti.

“Putin je iskal zagotovila, da se Nato ne širi naprej na vzhod Evrope, oziroma v Ukrajino in Gruzijo. Rusija želi ustvariti situacijo, da je ogrožena, da Zahod ne izpolnjuje dogovorjenega še iz časov Sovjetske zveze, ko ji je bilo obljubljeno, da se Nato ne bo širil na vzhod. Rusija je zdaj stisnjena, izgubila je veliko političnega ali manevrskega prostora. Na drugi strani pa tudi Moskva poskuša destabilizirati Zahod,” je dejal Vurušić.

Spomni, da se Rusija ni upirala, ko so tri baltske države vstopile v Nato, ker je bil takrat na oblasti Boris Jelcin, medtem ko se je s prihodom Putina politika spremenila.

“Med Jelcinom je bila Rusija šibka in je preveč popuščala. Rusija izgublja položaje, ki bi jih želela imeti, še posebej z močnejšim Zahodom in pojavom Kitajske, ki postaja številka 1 tekmec, Putin pa se boji, da Rusija ne bi padla v drugi plan,” je poudaril Vurušić.

“Ukrajina je rdeča črta, čez katero Rusija ne želi prestopiti”

Ukrajina je, poudarja, rdeča črta, čez katero Rusija ne želi prestopiti.

“Za Rusijo je strateško pomembna, njihova boleča točka, prednost vseh prednosti. Z vrnitvijo Ukrajine pod okrilje Rusije bi okrepila svoj položaj. Z izgubo Ukrajine bi Rusija priznala poraz. Vprašanje je, zakaj države nekdanje ZSSR, ena za drugo, odpovedujejo poslušnost in se obračajo proti Zahodu. Z Rusijo so le države, ki so zelo revne,” je navedel Vurušić.

“Srbija je prevzela vlogo ruskega satelita na Balkanu”

Omeni tudi, da je Srbija na nek način prevzela vlogo ruskega satelita na Balkanu.

Dodaja, da predsednik Srbije Aleksandar Vučić sedi na več stolih, kot tudi, da Srbija v tem trenutku nima vojaških potencialov za morebiten napad na članico Nata.

“Zelo dobro vedo, da je napad na katero koli članico Nata napad na vse. Srbija ekonomsko ni močna, da bi lahko kazala mišice, in tudi v človeškem potencialu je šibka,” je dejal Vurušić.

Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik je po njegovih besedah drugi krak iste zgodbe in ga Rusija uporablja, da bi destabilizirala BiH kot osrednjo državo Balkana.

“Dodik za zdaj izpolnjuje ruski igrokaz, da se razmere na Balkanu ne umirijo,” je ocenil Vurušić.

Številni analitiki, kot dodaja, menijo, da je Balkan adut za Rusijo v konfliktu z Zahodom glede Ukrajine.

“In danes v Rusiji govorijo proti vstopu Črne Gore v Nato. Ministrstvo za zunanje zadeve je takoj pozdravilo spremembo oblasti in začelo govoriti, da je čas, da se razmisli o izstopu Črne Gore iz Nata. Uporabljajo del sedanje oblasti v Črni Gori za to politiko (DF), v BiH Dodika, v Severni Makedoniji VMRO DPMNE, ki je stranka, ki se opira na Moskvo,” je navedel Vurušić.

Ob komentiranju nasprotovanja Hrvaške uvajanju sankcij Dodiku, pravi, da se je hrvaški predsednik Zoran Milanović “precej zakopal” z nekaterimi izjavami o BiH.

“Na drugi strani je pohvalno, da je prvi državnik, ki je obiskal Sarajevo po dogodkih v Banjaluki, bil hrvaški premier Andrej Plenković, ki je poslal sporočilo, da EU podpira enotnost, celovitost in nedeljivost BiH. Če bo prišlo do tega, da bo Bruselj vztrajal pri sankcijah za Dodika in ljudi iz tega območja, potem bo na koncu Hrvaška s tem soglašala,” je dejal Vurušić.