Vučković: Situacija se bo zapletla, a velikega spopada na svetu ne bo

Piše: Mr. Vladimir Vučković / Patria

Vsakdanji dogodki v svetu so zabrinili državljane po vsej regiji in po svetu. Moje sosede in prijatelji niso več zaskrbljeni, vsaj ne toliko, zaradi težke ekonomske situacije, ki vlada v naši družbi, saj vsi polemičarijo o sestreljenem ruskem letalu na nebu nad Sirijo. Najaktualnejše vprašanje teh dni se glasi: „Bo Rusija napadla Turčijo?“

Spremljajoči portale in bralči dnevni tisk, naletim na raznorazna pojmovanja in ocene aktualne situacije. Izvlačijo se iz naftalina nekatera preroštva, objavljajo se izjave in analize različnih likov, ki kljub neprimerni izobrazbi in slabi obveščenosti širijo neumnosti po medijskem nebu. Bog pomagaj novinarski etiki.

V enem od prejsnjih besedil sem pisal o potencialnem prihodnjem spopadu med Natom in Rusko federacijo. Takrat sem navedel možne načrte, ki bi se lahko odvijali, vendar samo v primeru, da pride do vojne. Sedaj bom poskusil dati odgovor na, nehvaležno, vprašanje: „Bo vojna?“

Če se ozremo nazaj, bomo videli, da sta bili „dva bloka“, ki bi potencialno bila vojskujoči stranki, tradicionalni zaveznici. Med dvema svetovnima vojnama je bila Rusija, v različnih oblikah obstoja začeti od monarhije do Sovjetske zveze, delo in zelo zaželjen zaveznik Franciji, Angliji in ZDA. Z izginotjem potencialne nevarnosti s strani Nemčije in njenih satelitov sta večna zaveznika z naravnim razvojem situacije postala sovraznika. Opazovano s strateške strani je to popolnoma upravičano, saj eno starorimsko pregovori pravi: „Imperij bo obstajal, dokler bo imel sovraznika, če ga nima, potem si ga je treba izmisliti!“.

Bo vojna?

Veliko je incidentov v moderni zgodovini, od leta 1945 do danes, ki bi zelo lahko prerasli v termonuklearni spopad. Pojdimo po vrsti. Po ohladitvi odnosov med ZDA in SZ, zahodne zaveznice nikakor niso mogle „pokukati za žlezno zaveso“, ki je bila dvignjena nad nepreglednim sovjetskim ozemljem. Edini način je bilo letalsko snemanje. Drzen projekt pod kodnim imenom U-2 se je začel leta 1955. Po podatkih CIA, v tistem času, letalo U-2 na maksimalni višini 21.000 m ni bilo v dometu sovjetske protiletalske obrambe in radarjev. Z napornim delom in velikimi vložji je bil projekt končan in se je lahko začelo s snemanjem sovjetskega ozemlja, z varne razdalje. 1. maja 1960. leta se je začelo snemanje. Kmalu po vstopu letala v zračni prostor Sovjetske zveze se je zgodil fijasko. Sovjetska protiletalska obramba je zaznala letalo U-2 in ga sestrelila z raketo zemlja-zrak.

Naslednji podoben incident se je zgodil leta 1983. Z delovanjem KGB so Sovjeti prišli do informacije, da bo na eno potničko letalo montirana oprema za snemanje iz zraka. Letalo korejske letalske družbe na rednem letu New York - Seul je skrenilo z običajne poti in vstopilo v prepovedano območje zračnega prostora SZ. Po dveh urah leta nad sovjetskim ozemljem in zavrnitvi, da zapusti to območje, je sovjetski lovec Su-15 dobil ukaz, da sestreli letalo. V tem incidentu je umrlo 270 potnikov in članov posadke.

Poleg incidentov na nebu se je zgodil tudi en, vsem nam dobro znan incident na morju. Po razmestitvi Natovih raket, srednjega dosega, v Turčiji, je bil sovjetski voditelj Nikita S. Hruščov upravičeno zaskrbljen, saj so te rakete, kot je takrat govoril, lahko zadele tudi njegovo dačo, počiteljko hišo. Sovjetsko vodstvo se je začelo razmišljati o ustreznem odgovoru. Najustreznejši in najsmotrnejši odgovor je bil .... Kuba. V nekaj dneh je SZ skrivoma na Kubo prepeljala 22.000 vojakov, 144 naprav zemlja-zrak, 42 lovcev MiG - 21, 42 bombnikov Il - 28 in 80 raket z jedrskimi konicami. Kubanska raketna kriza je bila najbliž trenutku vrelišča in začetku vojne. Hladne glave in pogajalsko umetnost diplomatov obeh blokov sta dosegli kompromis. Rakete v Turčiji in na Kubi so bile demontirane.

Mr. Vladimir Vučković

Omenjati globalno vojno v tem trenutku bi bilo izjemno prenagljeno in ne resno. Dejstvo je, da obstaja množstvo kontroverz v zvezi s padom ruskega letala v Siriji, to morata predvsem rešiti Turčija in Rusija.

Situacija v tej regiji se bo zagotovo zapletla, prišlo bo do dodatnih delitev znotraj zveze Nato, saj nekatere zelo pomembne članice, Francija in Nemčija, z veseljem vidijo Rusijo kot partnerja v boju proti teroristom. Poleg tega bo Ruska federacija primorana v Siriji razporediti dodatne sisteme PVO in svojo eskadrilo lovcev povečati z još nekaj letali. Prihod križarice „Moskva“ s svojimi fenomenalnimi raketami voda-zrak bo dodatno podpihaal lonec, ki se kuha na Bližnem vzhodu. Vendar pa sem trenutno precej prepričan v dejstvo, da novega velikega spopada na svetu za zdaj ne bo.