Vučić ne vstopi v klet, tam so Albanci, morda tudi Bosanci!

Piše: Rasim Belko

Koliko krat smo slišali, da je mednarodna skupnost z Zahoda naklonjena izletom in dvojni igri srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ker ga vidi kot regionalnega voditelja, ki edini lahko ohrani mir na teh naših območjih.

In to res drži, predvsem Američani, posledično pa tudi ostala zahodna diplomacija Vučiću odpušča upiranje priznanju ruske agresije, poskuse sodelovanja s Kremljem, medtem ko je Kijev gorel, vmešavanje v notranje zadeve sosednjih držav, posle s Kitajsko in podobno.

Vse to, da Vučić ne bi eksperimentiral s spopadi in zveckal z orožjem, ker bi takšno dejanje narušilo podobo zahodnjakov, da so na naša območja prinesli mir, razsvetljenje in blaginjo.

Vučić je bil sogovornik, ki se ga posluša in čigar stališča na diplomatsko-politični tehtnici vedno tehtajo več od vseh drugih regionalnih voditeljev. Še posebej se je to videlo v mesecih, ko je kosovski premier Albin Kurti zavračal podpis Zveze srbskih občin na severu Kosova, dejansko pa Republike srbske kot srbske enklave.

Kurti je bil zlobni deček balkanske politike, ker se ni hotel prikupiti temu Zahodu in popustiti pred Vučićem, ki je bil na drugi strani konstruktivni partner, ki išče in pristaja na kompromis. Dejstvo, da je ta kompromis ustrezal izključno Vučiću, nikogar na Zahodu ni skrbilo.

A Kurti je igral na dolge proge, tako rekoč z uporabo srbske taktike utrujanja in navajanja. In tako je Vučića in srbski establišment potegnil v napako, ki se lahko zelo enostavno izkaže za kardinalno. Nestrpen, da bi čakal, Vučić na Kosovo pošilja plačance in specialce, da bi izzvali upor proti Kosovu. Toda kosovska policija hitro razbije akcijo Vučićevih specialcev, nekateri umrejo, drugi bežijo, tretji so na seznamu iskanih.

Vučić je hotel pokazati moč Kurtiju, a je doživel tako hiter in eksploziven poraz, da še nekje v tišini poskuša razumeti, kaj se mu je zgodilo.

A zgodilo se mu je, kar se je Vladimirju Putinu, ko je mislil, da bo v nekaj dneh pokoril Kijev. Ne glede na to, kako močna je vojska agresorske države, boj za golo življenje in obstoj je močnejši od vseh topniških strojev. Putin to zdaj ve, Vučić ve že iz časov, ko je skozi merke na dežniku gledal Sarajevo.

Zato Vučić ne sme izdati ukaza Vojski Srbije, da vstopi na Kosovo, ker bi poraz predvsem razbil notranji mit o moči Srbije, sekundarno pa bi mednarodna skupnost ostala brez argumenta, da mora Vučića držati na piedestalu, ker je on edini voditelj v regiji, ki lahko nadzoruje mir in stabilnost.

Pravzaprav je Vučić tudi zdaj s tem, da njegov imidž regionalnega dejavnika stabilnosti po Kosovu visi na nitki in da bi mu vsaka nova podobna igra lahko dokončno uničila ugled. Zato se bo verjetno za notranje potrebe skrival za pocenitvijo parizerja in kruha, medtem ko bo na mednarodni sceni še naprej igral predsednika, ki je zaskrbljen za regionalni mir, Srbe na Kosovu in podobno.

Da je seznanjen s ceno, ki jo bo plačal zaradi neuspeha operacije Banjska, je Vučić pokazal tudi v intervjuju za CNN, ko je dejal: “incidenti na severu nikakor niso v interesu Srbije, glede na to, da so jo evropski posredniki v dialogu s Kosovom označevali kot konstruktivnega partnerja”.

Torej, Kurti vodi z minimalno razliko, ali bo imel moč, da zagotovi končni konec kosovskega vprašanja, pa je odvisno predvsem od mednarodne skupnosti, ki se mora končno odločiti, ker dlje kot traja konflikt Beograd - Priština, večje so možnosti za morebitno eskalacijo.

A reševanje kosovskega bi odprlo vprašanje reševanja tudi zadnjega jugoslovanskega vprašanja - Bosne in Hercegovine. In ponovno je vloga Aleksandra Vučića zelo pomembna, glede na to, da se secesionistični načrti Milorada Dodika predvsem opirajo na vojaško podporo Srbije kot zaščitnika Srbov, kjerkoli že živijo.

In tu dejansko od Vučića ne temelji le usoda Bosne in Hercegovine, oziroma njenega entiteta Rs, ampak tudi same Srbije. Če bo nudil pričakovano vojaško podporo in se podal na ozemlje mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine, si bo zlomil zobe, tako kot so si jih zlomili tisti pred njim.

Ker je agresorska vojska v slabšem položaju glede vzdržljivosti zaradi motivacije, ki poganja obrambno-osvobodilne sile. Tu mu S400, letala, topovi in podobno ne bodo veliko pomagali, tako kot ni moč JLA pomagala dvojici Milošević - Karadžić. Na drugi strani je težko pričakovati, da bo dobil pomembnejšo podporo tudi na mednarodnem načrtu, če upoštevamo vse bolj razširjene separatistične gibanje.

Milošević je končal kot poraženec, ker je Srbijo popeljal v krvave vojne in končal življenje v haaški celici, toda Vučić bo, če bo nadaljeval, končal v kleteh, za katerimi čakajo Albanci in Bosanci. In iz kleti se je težko rešiti živ!

Mislim politično živ, da ne bi Pink pomislil, da mu pripravljam atentat!