Vučićev velikosrbski sen: Tudi Macron ga je prebral, v BiH nihče več ne verjemi 'mirovniku' iz Beograda

Piše: Rasim Belko

---

Goodbye BiH, welcome RSexit je danes sporočil Milorad Dodik v Narodni skupščini entiteta Republika Srbska. Tako je član Predsedništva BiH zaokrožil zgodbo, ki jo v zadnjih dneh plasira in s katero napoveduje ločitev tega entiteta od Bosne in Hercegovine. 

Čeprav je z napovedmi začel po Odločitvi Ustavnega sodišča BiH, je Milorad Dodik krila dobil po beograjskem vrhu srbstva in krščanstva. Očitno je na tem zboru Dodik dobil mig da se poda na to nevarno pot. 

A mig mu je moral dati Aleksandar Vučić. Radikal, natančneje Šešeljev učenec, je najnevarnejša mina za družbeno-varnostni red Kosova, Črne gore in zlasti Bosne in Hercegovine. Zavedajoč se izgube nekdanje srbske pokrajine in jezen, ker mu Milo Đukanović ne dovoli niti promila možnosti, da bi izzval spopade v Črni gori, se je Aleksandar Vučić odločil izkoristiti svojega konjička, da zaniha razmere v naši državi. 

Nedolžni obraz lažnega mirovnika in proevropsko usmerjenega politika ne more več nikogar prevarati. To mu je pred kratkim sporočil tudi Emmanuel Macron, rekoč, da medtem ko “Vučić govori o EU, v Srbiji poveljuje Rusija”. 

Tudi v Bosni in Hercegovini Vučićeva maska nikogar več ne more prevarati. Odkar je prišel na oblast, Vučić mantro o spoštovanju 'teritorialne celovitosti', hkrati pa dela na spodkopavanju te celovitosti in suverenosti BiH. Mimo protokolarnih pravil Vučić vstopa v BiH in “krepi vezi Srbov s te in one strani Drine”. 

Ta in takšen Vučić, s hipoteko “100 muslimanov za enega Srbina” nikomur več ni garant miru in sožitja. Aleksandar Vučić edino lahko je in je sanjač velike Srbije in dveh srbskih držav na mejah Drine. Takšen Vučić ne bi smel biti nikakršen partner Bosni in Hercegovini. 

Kajti Srbija in njen predsednik so leta lagali, da so garanti Daytonskega sporazuma, in na teh lažeh razpihovali delitve znotraj Bosne in Hercegovine. Tudi zadnja kriza v BiH je bila pripravljena v isti, beograjski kuhinji. 

Vendar bi Vučić in Dodik na koncu lahko Srbe z obeh strani Drine pripeljala v brezpotje revščine in izčrpanosti ter jim tako dodatno dala argumente, da za vedno zapustijo svoja ognjišča. Zavedata se tako Dodik kot Vučić, da jim poskus ustvarjanja velike Srbije po vzoru dogodkov iz 90-ih lahko prinese le dokončen poraz. Zato sporočata, da je treba sprejeti rešitev v interesu miru. 

Aleksandar Vučić se boji vojnega spopada, saj se zaveda raztegnjenosti Srbije na tri strani, na tri politične fronte. Zato verjetno tudi kliče k delitvi BiH v miru, pozabljajoč, da je prav tisti del države BiH, ki ga želi ločiti, nastal v agresiji, na genocidu, vojnih zločinih in najhujših grozotah Bošnjakov in Hrvatov, ki so živeli na območju današnje RS. 

Ob Vučiću je po receptu iz agresije stala tudi Srbska pravoslavna cerkev, ki je vse pogosteje v vlogi vojno hujskaškega megafona, namesto svoje primarne vloge. Takšna cerkev spodkopava ustavno-pravni sistem Črne gore in se nikoli ni nehala vpletati v politična vprašanja BiH. Prav tako nikoli ni nehala dajati blagoslova za uničevanje Bosne in Hercegovine. 

Primarni odgovor Dodiku, Vučiću in SPC bi morala biti sprememba Ustave. A ne razpakiranje, prepakiranje in pretaljenje Daytonskega mirovnega sporazuma. V poštev več ne pride niti Dayton 2. Bosna in Hercegovina za svoje preživetje, mir in prihodnost potrebuje Ustav, kakršnega imajo vse moderne in urejene države, kakršnega imata navsezadnje tudi Hrvaška in Srbija. 

S sprejetjem tega novega Ustava je nujno popraviti zgodovinske krivice, povzročene državi BiH v Daytonu. Dayton je bil sklenjen hitro, da bi ustavili vojno. Ustav v miru je treba narediti po načelih demokracije. S takšnim Ustavom bi olajšali življenje vsem narodom in državljanom v BiH.

Takrat bi se Vučiću, pa tudi zahodnemu sosedu, za vedno izbili argumenti za vmešavanje v notranjepolitična vprašanja BiH.