VUČIĆ SLUTI ALI NAČRTUJE NEVOLJE Aleksandra, poslušaj Milorada - pusti konce, in priznaj neodvisnost Kosova!

Piše: Delvin Kovač

---

Teško je, zares je, državi na čelu katere je človek, ki se ne zaveda vsega, kar izgovarja in počune, in zlasti ko gre za državnika, ki to realno gledano tudi ni, saj so vse oči in ušesa tako njegove, kot tudi nacije iz sosednje države, uprte prav v njegove besede in dejanja. Ne govorim tukaj o Vladimirju Putinu, ki prav tako v zadnjem letu in pol ne ve, kaj počune, žrtvujoč otroke ruskih državljanov, da bi v črno zavil ukrajinske matere. Tukaj govorim o Aleksandru Vučiću, predsedniku vzhodne bosanskohercegovske sosede, čegar noriški tezi, izrečeni zadnje dni, zgraža celo tiste, ki so mu brezpogojno najbolj zvesti.

Obkrožen s svojimi skrajno lojalnimi sodelavci, kot je premierka Ana Brnabić, je Vučić pred desetimi dnevi dejal, da je pripravljen umreti za o(p)stanek na oblasti.

"Nikoli in pod nobenim pogojem ne bom pristal na izsiljevanje, nikoli ne bom brez volitev oblasti prepustil najslabšim. Če me ubijejo, bo ostal moj brat Andrej. Če mi ubijejo brata, bo ostal moj sin Danilo. Če mi ubijejo sina, bo ostala moja hčer Milica. Če ubijejo tudi njo, ostane moj sin Vukan...", so bizarni besede Aleksandra Vučića.

Postavlja se vprašanje, kakšnemu umu se lahko posveti žrtvovanje lastnega brata in treh otrok za kakršen koli namen, kaj šele za ohranitev oblasti? Takšnim teško da lahko pomagajo celo najboljši psihologi. Očigitno je, da za njih ne obstaja nobena rdeča linija. človek, ki je izgubil vse stike, kot je Aleksandar Vučić, in ima tako moč v svojih rokah, je velika nevarnost celo za lastno prebivalstvo, kaj šele za svoje sosede, čega se vsi tisti, ki živijo levo in pod Srbijo (gledano na zemljevidu), zelo dobro zavedajo.

Ker nikoli nisi prepričan s takšnimi, ne veš, kaj jim lahko jutri pade na pamet, če so žel včeraj ali danes za dosego svojih ciljev bili pripravljeni žrtvovati tiste, ki so jim najdrajši.

V ešče eni nesprejemljivi izjavi je Vučić govoril o žrtvovanju otrok - in to dobesedno - otrok. Pri tem ni mislil na svoje, ampak na otroke staršev srbske narodnosti, ki živijo na severu Kosova. Če je Vučić zelo dobro zaveden, da je Kosovo za Srbijo večno izgubljeno.

Vučić je zatrdil, da so otroci stari 12, 13 in 14 let pripravljeni umreti za obrambo srpstva na Kosovu. Sitanih je teh otrok Albin Kurti in vse njegove laži, trdi Vučić. Nič, povsem gotovo, Vučić se ne zaveda teh svojih besed, kajti če bi se, bi spoznal, kakšen bes staršev po vsej Srbiji si je nakopal. Staršev, ki dneve strahujejo za življenje svojih malčkov po tistem nepopisnem krvavem pokolu pred poldrugim mesecem, ko je v beograjski osnovni šoli umrlo osem učencev - vrstnikov teh istih Vučićevih junakov, ki bi, kot pravi, umirali na Kosovu.

Pri nas v Bosni, in bogme tudi v Hercegovini, bi ti, če bi omenil čajerkoli smrt, celo kakšno nevarno ali neozdravljivo bolezen, starejši rekli - utihni, ne daj Bog nikomur - pljuni, sinko, trikrat in se premakni z mesta. V prevodu - ne sluti.

Morda vraževerje, a vendar tradicija, ki se stoletja prenaša s kolena na koleno. In Aleksandrov oče je rojeni Bosanec, če bi to priznal ali ne. In to iz samega srca Bosne - Bugojna. Zato bi moral tudi srbski predsednik vedeti za ta bosanskohercegovski običaj - ne sluti, Aleksander, kajti črne slutnje se včasih uresničičjo, čeprav jih najmanj pričakuješ.

Vendar se zdi, da ima tudi Aleksandar svojo tradicijo - večletno oblast na čelu Srbije - ki je za vsako ceno ne želi izgubiti, če celo za ta namen mora žrtvovati sebe, brata in otroke. Oblast, v katero so vtkana devetdeseta leta in agresija na Bosno in Hercegovino, ko je po pobočjih Sarajeva s "dečnikom, ki ubija" obešenim na rami tekal za svojim političnim očetom, vojnimi zločincem Vojislavom Šešeljem. Aleksandar bi žele prikazati, da so vsi Srbi v Srbiji, pa tudi tisti na Kosovu - pripravljeni umreti za obrambo neobranljivega.

Treba ga je samo še enkrat opomniti, da je Kosovo neodvisna država in da bo vsem nam v regiji, če ga prej prizna - ne glede na to, da bi to hkrati pomenilo tudi njegov politični konec - veliko bolje. Kajti, s končnim priznanjem Kosova bi Vučić skrajšal krila Miloradu Dodiku in verjetno mu v celoti ugasnil prazne sanje o samostojnosti bosanskohercegovskega entiteta Rs. Zato, predsednik Srbije, pusti konce, kot pogosto v svojih medijskih nastopih običaja reči predsednik Rs-a - ne prizivaj nevolje, ne sebi, ne drugim.