Vučić postaja regionalni voditelj

Zahod bo iz srbskega premierja Aleksandra Vučića naredil balkansko zvezdo in Srbijo novega regionalnega voditelja. Hkrati Bosna in Hercegovina postaja ena najrazvitejših držav zahodnega Balkana, Bošnjaki – kot njen najštevilčnejši narod – pa hitro izgubljajo stoletno identiteto.

Samo v zadnjih dvajsetih dneh se je Vučić dvakrat srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel – trenutno eno najvplivnejših žensk na svetu – prvič konec avgusta na vrhu o zahodnem Balkanu na Dunaju, drugič v začetku septembra med Vučićevim uradnim obiskom v Berlinu. 

Tako na Dunaju kot v Berlinu je Vučić od Merklove prejel le pohvale glede vodenja Srbije, pa tudi napovedi, da je ta država na pragu Evropske unije. Praktično se srbski premier iz radikala spreminja v najljubšega sodelavca demokratičnega zahoda, Srbija, ki je začela krvave spopade 90. let na območju nekdanje Jugoslavije, pa postaja pomemben strateški partner Evropske unije. 

Zanimivo je, da zahod iz Vučića ustvarja regionalnega voditelja, čeprav se niti 20 let po koncu spopadov, v katerih je umrlo več kot 200.000 ljudi – med njimi tudi na tisoče otrok – uradna politika Srbije ni opravičila za zločine v BiH, na Hrvaškem, Kosovu, pa tudi v sami Srbiji.

Srbija ni priznala niti genocida v Srebrenici, s tem pa kaže, da ne spoštuje niti pravnomočnih sodb Mednarodnega sodišča v Haagu, zahod pa si Vučića želi kljub temu, da ne preneha dajati vetra v jadra politiki Milorada Dodika v entiteti Republika Srpska, ki je ob vsem ocenjen tudi kot glavni destabilizator Bosne in Hercegovine, čigar mir v končni fazi ni pomemben le za BiH, ampak za celotno regijo.

Medtem ko regija napreduje, se bošnjaški politiki medtem ukvarjajo z notranjimi strankarskimi problemi, kadrovsko politiko in majhnim zaslužkarstvom. 

Zato za moreplen gospodarski, nacionalni, kulturni in kakršen koli drug zlom Bosne in Hercegovine ne smemo kriviti cinizma Vučića, kriminala Dodika ali hinavščine zahoda – odgovornost izključno leži na bošnjaških politikih, ki Bosne in Hercegovine in Bošnjakov niso znali ali niso hoteli uveljaviti kot pomemben politično-ekonomski dejavnik.