Vučić je zaradi Nata "zapalio" Črno goro

Nihče ne bi mogel z gotovostjo trditi, da je tisto, kar se je začelo leta 1990, pomenilo zapustitev ali beg iz Jugoslavije. Veliko ljudi meni, da je Miloševićeva velikosrbska politika bila model za izgon iz Jugoslavije.

Vse republike so bile obtožene uničevanja Jugoslavije, medtem ko se je odprto propagirala velikosrbska politika in jasno izražale velikosrbske teritorialne zahteve. Če se kdo ne spomni tistih let, je Srbija bila od Triglava do Tokia.  

Kosovo  na kvadrat

Metanje Titovih fotografij pod noge in obešanje Miloševićevih  na iste kljuke je bilo zabeleženo v desetinah incidentov.

Če bi komu bilo do ohranitve Jugoslavije, bi najprej ohranil Bosno in Hercegovino, ne pa da bi s zločini uničeval tisočletno tkivo svetovno redko vredne večnacionalne in večverske države.    

Nedavna izjava predsednika SANU Vladimirja Kostića, da je Kosovo izgubljeno, je bila kot dogovorjena, saj se je prav Vučić edini ni preveč vznemiril nad temi trditvami.  

Če je Kosovo izgubljeno, za tradicionalno agresivno srbsko politiko nista izgubljeni Črna gora in Bosna in Hercegovina. Napoved, da bo Črna gora vstopila v NATO, je le razkrila resnično ozadje nove Vučićeve politike. Do takrat mirna država je čez noč zanetena z demonstracijami in enonacionalnimi zahtevami po zamenjavi legitimno izvoljenega državnega voditelja.

Danes se mnogi zaskrbljeno sprašujejo, ali je Vučić krenil po obratni poti od Miloševića, priznal, da je izgubil Kosovo, in krenil na Črno goro. Bosna in Hercegovina jima je zaenkrat varna, zato se ne mudi. Beograd s svojimi poslušnimi lahko tukaj vedno ustvari močne ovire in blokade kakršnih koli resnih reform in evroatlantskih integracij.

Združene države Amerike in Evropska unija brez velikega oklevanja po vsem svetu prepovedujejo politična gibanja, ki nasprotujejo demokraciji in osnovnim političnim svoboščinam ter človekovim pravicam. Na Balkanu imajo nekatere daytonske manire, po katerih so možne vse blokade in vse vrste nasilja nad pravom in suverenostjo držav.  

Demokracija za posoliti

Težko bi katera koli bivša republika Jugoslavije zahtevala neodvisnost, če se ne bi na sceni pojavila Miloševićeva hegemonistična, zločinska politika velike Srbije. Danes je kot v devetdesetih. Iste metode z malo demokracije za posoliti.

Niti Črna gora, niti BiH ne bi tako srečno tekle v objem Nata, če ne bi bilo takšne srbske politike.  Torej, leta 1992 smo imeli izgon iz Jugoslavije, zdaj pa imamo privabljanje v NATO. So tisti v Beogradu resnično prepričani o dometih in ciljih svoje politike?