Vučić je bil del Miloševićevega podviga, spremenil je le frizerja!

Prvi podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić je spremenil frizerja, nosi boljša oblačila, a je to ista oseba, ki je govorila, da je Srbija varna hiša za Ratka Mladića, je v ekskluzivnem intervjuju za bh. novinsko agencijo Patria (NAP) izjavil Zoran Živković, bivši premier Srbije in predsednik Nove stranke. Živković je eden redkih voditeljev anti-miloševićeve revolucije v Srbiji, ki je še vedno politično aktiven. Pred izrednimi volitvami v Srbiji NAP prinaša obsežen intervju, v katerem odkrito govori o odnosu najbolj priljubljenega politika v Srbiji do BiH in odnosu mednarodne skupnosti do Vučića. Živković, ki je bil na čelu srbske vlade v času velike akcije Sablja, s katero je bila uničena srbska mafija, meni, da je politika Srbije do BiH hinavska.   

NAP: Vsi napovedujejo, da bodo Vučićevi naprednjaki gladko zmagali na volitvah v Srbiji. Kakšne so vaše ocene?

Živković: Vučićeva stranka bo najverjetneje relativni zmagovalec, kar pomeni, da bo imela največje število ali odstotek glasov, vendar je odprto vprašanje, ali bo to dovolj za oblikovanje vlade. Kakor stvari trenutno kažejo, se največje število strank ponuja Vučiću za povojno koalicijo. Edina skupina, ki tega ne počne in ki ima v svojem koalicijskem sporazumu izrecno navedeno, da po volitvah ne bo vstopila v koalicijo s Srpsko napredno stranko (SNS), je lista, na kateri je tudi stranka, ki jo vodim, „Nova stranka“. Pričakovanja, da bo Vučić imel več kot 50 oziroma 40 odstotkov glasov, niso realna. Mislim pa, da bo trenutno, kakor stvari kažejo, imel več snubcev pred svojimi vrati, tistih, ki bi radi bili njegov satelit.

NAP: Kakšne so vaše ambicije?

Živković: Upam, da bo naša koalicija v medijski blokadi, ki je slabša kot v času Miloševića, uspela priti do volivcev in poslati sporočila o svojem programu. Pričakujemo, da bomo resna in velika opozicija, ki bo po nekaj letih Srbijo vrnila na evropsko pot in zaključila reforme, začete leta 2000 in prekinjene leta 2003.

NAP: Zakaj ne verjamete Aleksandru Vučiću?

Živković: Lahko merim ljudi, tudi politike, le po tem, kaj so naredili. To, kar je Vučić naredil v približno 20 letih, kolikor se ukvarja s politiko, je, da je prvih 10 let grozil pripadnikom vseh narodov, ki niso Srbi, da jih bo pregnal iz Srbije ali pobil, tistim, ki so Srbi, a niso dovolj radikalni, dovolj domoljubni, po njegovih merilih, pa da jih bo poslal v izgnanstvo ali v taborišča. Bil je minister za informacije v času, ko je bil ubit Slavko Ćuruvija, in takrat ni izrekel niti ene besede obsodbe tega dejanja, niti splošno, kaj šele neposredno. Nasprotno, pridružil se je ocenam svojega takratnega in sedanjega sodelavca Tomislava Nikolića, da mu ni mar, da je bil Ćuruvija ubit, ker naj bi prizival bombardiranje Srbije, in da si je to zaslužil. Bil je tudi del zločinskega podviga, kakor lahko imenujemo Miloševićeve „devetdesetih“, ki so povzročile veliko škode tako državljanom Srbije kot državljanom regije.

NAP: Toda ljudje se spreminjajo, bil je mlad politik. Zdaj v njem mnogi vidijo moderno Srbijo?

Živković: Rad bi, da mi nekdo iz bližnje sodobne zgodovine pove, kdo se je tako spremenil, da bi lahko verjeli v takšna čuda. Rad bi, da bi bilo to mogoče. Rad bi, da bi mu, kakor pravijo Srbi, „prišlo od nekod v glavo“. Toda mislim, da se tokrat ni zgodilo. Dokaz za to je tisto, kar se dogaja v zadnjem letu in pol, odkar je Vučić oblikoval vlado, ki jo suvereno vodi s položaja prvega podpredsednika. Tam je bil zaključen Bruseljški sporazum, s čimer je Vučić priznal realnost situacije v Prištini, vendar je to dejanje, ki je v pravosodju znano kot dejanje prič sodelavca ali kesajočega se, ali zaščitenega pričevalca. Nekoga, ki je na nekem nižjem rangu sodeloval pri nekem kriminalnem dejanju in zelo pogosto, da bi zaščitil sebe, svoje premoženje in svobodo, postane priča sodelavec, ki izda svoje šefe in popolnoma sodnike.

NAP: Vučić se pogosto predstavlja kot borec proti korupciji. Kako vi, kot nekdo, ki je bil na oblasti v času velike akcije „Sablja“, to komentirate? Vučić je aretiral Miroslava Miškovića, najbogatejšega Srba.

Živković: Mišković je bil aretiran, nato izpuščen, potuje po svetu brez težav. Dal je nekaj velikih denarjev za varščino, vprašanje je, ali je morda komu dal tudi nekaj denarja na roko, da bi bil izpuščen iz pripora. Tisti, ki ga branijo, odvetniki pravijo, da je obtožnica na tankih nogah, vendar tudi če bo obsojen, to ni dokaz, da je Vučić velik borec proti korupciji. Vučić ima v svoji, pa tudi v strankah svojih partnerjev, toliko kriminaliziranih kvazi podjetnikov, da bi lahko napolnil en manjši zapor. Država pod vodstvom Vučića krade narod. Nikolić je pred letom dni izpustil 2.500 kriminalcev, jih spustil na ulico, in ti so lani zagrešili več kot 65 odstotkov kaznivih dejanj v preteklem letu! Kakor je Vučić prizival, da Srbija postane varna hiša za Mladića, je zdaj varna hiša tudi za kriminalce. Nič se ni spremenilo, spremenil je stilista, nosi malo boljša oblačila, bolje kombinira kravato, srajco in čevlje ter ima boljšega frizerja. Toda to je vse.

NAP: Koliko je njegova politika iskrena do BiH? Daje zelo premišljene, celo pozitivne izjave.

Živković: Politika Srbije v zadnjih 10 letih do BiH je zelo hinavska. Besede, misli in dejanja politikov se popolnoma razlikujejo. Toda ti, ki so vodili politiko Srbije v zadnjem času, tako Tadić kot Vučić, na srečo nimajo poguma ali volje, da bi storili tisto, kar mislijo z BiH in Republiko Srpsko. Pravim, na srečo.

NAP: Nedavno je bilo potrjeno, da je imel Vučić zasebno srečanje z ministrom za varnost BiH Fahrudinom Radončićem v Srbiji. Kako to komentirate?

Živković: To je nekaj, česar ni! Ni zasebnega ravnanja javne osebe. Premier ali prvi podpredsednik ne more imeti osebnih stikov o vprašanjih, ki so pomembna za državno varnost, pa tudi regionalne odnose. Oba, tako naš prvi podpredsednik kot vaš minister, sta dolžna povedati, kaj je bila tema pogovora. Kaj sta dobrega ali slabega storila. Toda to je nadaljevanje tajnih politik, ki jih vodijo ljudje iz devetdesetih let. Čim se vodi tajna politika, to ni dobro.

NAP: Zdi se, da ima Vučić vendarle podporo mednarodne skupnosti, še posebej Evropske unije. Koliko je v tem resnice?

Živković: Neresnica je, da obstaja monolitno pozitiven odnos zahoda do Vučića. On bo dober, dokler bo igral, kakor oni igrajo na Kosovu. Seveda, niti jaz ne mislim, da se tu lahko kaj drugače naredi, ker je minil čas, ko je Beograd upravljal s Kosovom. Toda oni bodo Vučića tapšali po ramenu, dokler se ta proces osamosvojitve Kosova ne konča. Po tem bo zahod rekel zbogom Vučiću.

NAP: Kdaj se bo zgodila ta notranja sprememba v Srbiji, ki se je nekako začela 5. oktobra s padcem Miloševića, a pravite, da je prenehala? Ker mnogi menijo, da dokler se to ne zgodi, ni stabilnosti v celotni regiji, še posebej v BiH. Kje so ljudje, ki so vodili te spremembe? Đinđić je bil ubit, vas ni na oblasti...

Živković: Seveda je tisto, kar se je zgodilo 5. oktobra, bil velik dogodek, toda na žalost so pozitivne posledice tega danes skoraj zanemarljive. Z umorom Đinđića in harango proti njegovim sodelavcem ter tistim, ki so vodili „Sabljo“, ki je skoraj na ničlo resetirala kriminal v Srbiji, se je vse ustavilo. To je bilo storjeno z veliko akcijo socialističnih in Miloševićevih ter Šešeljevih sil, vključno z nekaterimi članicami DOS-a. To srbsko pomlad oktobra 2000 je zbrala vse sovražnike moderne Srbije skupaj, da so z umorom Đinđića in zamenjavo moje vlade obrnili kolo zgodovine nazaj in da se je Srbija vrnila v blato 90. let, toda na srečo z manj pogumnimi politiki zlobne narave.