Vučić ne more nadomestiti izgubo Kosova z Bosno

(Patria) - Andreas Ernst v komentarju za Neue Zurcher Zeitung (NZZ) piše, da Milorad Dodik, vodja SNSD-ja in predsednik entitete BiH RS, ponovno grozi s separatizmom, vendar je tokrat treba njegove načrte jemati resno.

Milorad Dodik, predsednik entitete v BiH, ponovno načrtuje odcepitev od države. To je storil neštetokrat. Toda tokrat je pomembno, da pozorneje prisluhnemo, kaj Dodik govori – in predvsem, da pozorneje pogledamo, kaj počne. Kajti z zaostrovanjem problemov okoli Kosova so se poslabšali tudi okvirni pogoji za Bosno – piše švicarski časnik.

Dodik govori o organizaciji referenduma pred koncem tega leta – piše NZZ in opozarja, da je „skupščina RS-a leta 2021. prav tako storila prve korake v tej smeri.

Toda ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. je zaustavila Dodikove načrte. Dodik je opazil, da v EU in ZDA obstaja ničelna toleranca za eksperimente na Zahodnem Balkanu. Njegov manevrski prostor se je hitro zmanjšal na nič.”

Kaj se je od takrat spremenilo, da Dodik ponovno postavlja referendum na mizo – sprašuje se avtor in takoj zatem pravi, da to zagotovo „ni neka huda kriza v Bosni”.
Država ni v krizi, ampak Dodikova vladavina. Jeseni 2022. je zmagal za las. Najverjetneje bi lahko ponovil ta uspeh. Dve desetletji je krojil politiko države in v tem času si je pomagal sam in svoji družini omogočil ogromno bogastvo. Mnogi državljani so ga preprosto siti. Torej, samoinscenirana kriza ustreza kontroverznemu ‘očetu’ države.”

Poleg tega je še nekaj drugega: Spor med Srbijo in Kosovom vstopa v zaključno fazo – meni Andres Ernst.

Dodaja, da je vsem v bistvu jasno, da bo Beograd pred ali kasneje moral sprejeti neodvisnost svoje nekdanje pokrajine.

Vsaj de facto. Torej, kriza v Bosni in Hercegovini bi ustrezala tudi srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Ponovno bi se lahko predstavil kot jamstvo stabilnosti in verjetno ponovno odložil priznanje Kosova. Poleg tega bi Vučić lahko ponovno sprožil srbsko vprašanje: po Vučićevih izračunih, če izgubimo Kosovo in tamkajšnje Srbe, potem bi nas morali odškodovati z ozemljem bosanskih Srbov.

Avtor nato pojasnjuje, „da je ta ideja, konkretno – razbijanje Bosne in Hercegovine, izjemno nevarna. Njeno izvajanje bi verjetno privedlo do vojne. Kljub temu očitno takšni miselni eksperimenti ponovno uživajo določeno sprejetost med diplomati z Zahoda”.

EU se mora temu ostro zoperstaviti – meni Ernst in nadaljuje:
Toda ne s pošiljanjem več vojske v Bosno, kot zahtevajo britanski poslanci. In ne tako, da visoki predstavnik sprejme ukrepe, ki jih zaradi pomanjkanja legitimnosti in avtoritete ne more izvesti.

Na koncu komentarja NZZ piše:

Kajti še enkrat: ni Bosna v krizi, ampak Dodik. On osebno mora biti sankcioniran. Prepoved potovanja v EU in preiskava njegovega finančnega položaja bi bila razumen začetek. In Vučiću mora biti jasno: izgube Kosova ne more nadomestiti z Bosno.