VSTV zahteva spremembe osnutka zakona o VSTV, sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje ni na zavidljivi ravni

Predsednik VSTV Sanin Bogunić je predlagal, da se dnevni red drugega dne seje dopolni s točko o dodatni preveritvi premoženjske kartoteke nosilca pravosodne funkcije, za katero je Oddelek za preverjanje premoženjskih kartotek predložil negativen poročilo.

„Prvič se zgodi takšna situacija, da imamo negativen poročilo in moramo videti, kaj mora Svet storiti,“ je dejal Bogunić.

Ni želel razkriti identitete nosilke funkcije zaradi zaščite osebnih podatkov, pojasnjujoč, da je bila šele imenovana, vendar še ni nastopila na funkcijo.

„To je za nas prva takšna situacija. Vidite tudi na ta način, da sistem deluje, ugotavljamo. Resnično oddelek opravlja pravno delo in vsi, pri katerih bodo ugotovljena negativna poročila, bodo nosili posledice,“ je dejal Bogunić na vprašanje novinarja Detektorja.

Dejal je, da ne želi prejudicirati izida odločitve Sveta, saj bo o tem odločal drugi dan seje.

„V tej konkretni situaciji mora Svet odločiti, vendar če je negativen poročilo, zelo težko nekdo lahko nastopi na funkcijo,“ je dejal Bogunić.

VSTV je že novembra 2023., s sprejetjem nove sistematizacije delovnih mest, oblikoval Oddelek za izvajanje postopka za preverjanje poročil o premoženju kandidatov za pravosodne funkcije – kar je predvideno tudi s prejšnjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o VSTV, preverjanja pa so se začela šele dve leti kasneje zaradi niza dogodkov.

V prejšnjem intervjuju za Detektor je Vesna Pirija, vodja tega Oddelka, navedla, da upa, da bodo do marca 2026. preverjeni premoženjski kartoni tistih, ki so bili imenovani, a niso nastopili na funkcijo. Ta Oddelek je prejel več kot 1.400 kartonov, dolžan pa je dodatno preveriti vse, ki so imenovani na funkcije ali napredujejo, in deset odstotkov naključnih prijav.

Evropska unija meni proces preverjanja premoženja kot enega najpomembnejših za približevanje BiH Uniji. V poročilih, pripravljenih za EU, se že leta poudarja visoka raven korupcije znotraj pravosodja, zaradi česar državljani izgubljajo zaupanje v delo sodnikov in tožilcev.

Svet je zaprl za javnost točko dnevnega reda, ki se nanaša na informacije o dejavnostih v zvezi s pripravo osnutka zakona o VSTV BiH. Čeprav je zakon javnosti dostopen preko e-posvetovanj, kontitnuirano netransparentnost Bogunić pojasnjuje s fazo, v kateri se zakon nahaja.

„Na sami seji Sveta se iznesejo določene stvari, ki v tej fazi niso pripravljene za javnost. Lahko povem, da aktivno sodelujemo z Ministrstvom za pravosodje pri novi izdelavi zakona… lahko povem, da je bil dosežen določen napredek v novi verziji osnutka zakona,“ je dejal Bogunić.

Pojasnil je, da je več kot polovico amandmajev Sveta sprejelo Ministrstvo za pravosodje BiH in da je Oddelek za pravne zadeve skupaj s komisijo za zakonodajo VSTV predložil določene predloge.

„Določene stvari, za katere menimo, da bi jih bilo treba spremeniti v zakonu, smo sprejeli na tej seji in s tem se bomo tudi obrnili na Ministrstvo za pravosodje,“ je dejal Bogunić.

Vlogo Sveta pri izdelavi zakona Bogunić ocenjuje kot dobro, vendar navaja, da bi sodelovanje lahko bilo tudi boljše.

Detektor je že pisal, da osnutek zakona o VSTV predvideva, da izvoljeni člani, predsednik in podpredsednik krovne pravosodne institucije so lahko imenovani na položaje tudi, če jim ni končana preveritev poročil o premoženju in interesih za preteklo leto, medtem ko niso bile upoštevane priporočila Beneške komisije o ukrepih za preprečevanje navzkrižja interesov, številčnost in način izbora članov.

Zakon, ki ga je predlagalo Ministrstvo za pravosodje, je objavljen na spletni strani e-posvetovanja, vendar VSTV že več sej zapira za javnost točke, ki se nanašajo na ta zakon.