VSTV že več kot mesec dni javnosti prikriva opozorila o Kajganićevih odločitvah v primeru Dodik

(Patria) - Džermin Pašić, namestnik glavnega državnega tožilca, je v dopisu že v začetku oktobra opozoril krovno pravosodno institucijo v Bosni in Hercegovini, da se njegov položaj degradira in da se ga pri preiskavi napada na ustavni red obravnava obrobno ter da trpi mobing glavnega tožilca Milanka Kajganića, za katerega je navedel, da je vzpostavil mehanizem nadzora nad sprejemanjem odločitev v zadevi, kjer je bil osumljenec Milorad Dodik, je izvedel Detektor. Mesec dni kasneje vodstvo in člani Visokega sodnega in tožilstvenega sveta (VSTV) še vedno ignorirajo vprašanja namesto, da bi ponudili odgovore.

Namestnik glavnega tožilca je v začetku oktobra letos pisno VSTV-ju kronološko pojasnil težave, s katerimi se sooča na svojem delovnem mestu zaradi ravnanja Milanka Kajganića, glavnega državnega tožilca, je vsebina dopisa, do katerega je imel vpogled Detektor.

Ta dopis je eden od dokazov s seznama v kazenski ovadbi, ki jo je Pašić v sredo, 12. novembra, vložil pri Državnem tožilstvu zoper svojega šefa in tožilko Vedrano Mijović, obtožujoč ju sprejemanja odločitev v korist takrat osumljenih beguncev Milorada Dodika, Radovana Viškovića in Nenada Stevandića.

Pašić je za Detektor potrdil, da je pritožbo poslal že pred mesecem dni, vendar se VSTV ni odzval.

„Nisem prejel nobenega vabila, pričakoval pa sem, da me bo nekdo poklical glede na pritožbo, ki je zelo resnega značaja,“ je dejal Pašić.

Predsednik VSTV-ja Sanin Bogunić ni želel za Detektor ustno komentirati Pašićevih ugotovitev ter je zahteval pisno povpraševanje, na katero iz VSTV-ja še niso odgovorili. Svet je po dopisu opravil dve javni seji, na katerih omenjeni ni bil omenjen.

V tem dopisu z dne 7. oktobra je Pašić spomnil, da se pred tožilstvom vodi postopek zoper Milorada Dodika, Radovana Viškovića in Nenada Stevandića zaradi obstoja suma storitve kaznivega dejanja „napada na ustavni red“. Medtem je bila v tej zadevi sprejeta odločitev o ustavitvi preiskave.

Kot navaja Pašić, je imel v tej zadevi vlogo nadzornika, v določenih procesnih trenutkih je ravnal in sodeloval pri določenih izvedenih dokaznih dejanjih.

„Na moj predlog so bili oblikovani tožilski timi ob postopajočem tožilcu, vse, da bi bil postopek učinkovitejši, brez vsake negativne percepcije in preizkušanja neodvisnosti in nepristranskosti pri delu,“ je navedel namestnik glavnega tožilca in pojasnil, kako je delovanje tožilskih timov postalo oblika kolektivnega odločanja in preglasovanja pri sprejemanju odločitev.

„Številni so primeri, v katerih tožilske odločitve v pomembnih zadevah do danes niso bile sprejete prav zaradi tega vsiljenega standarda kolektivnega odločanja, ki danes očitno predstavlja instrument nadzora izključno v kapaciteti glavnega tožilca,“ je navedeno v dopisu.

Pašić se v zvezi z zadevo zoper Dodika, Stevandića in Viškovića sklicuje na težave in ovire pri delu, ki se pojavljajo zaradi vrste kaznivega dejanja, visokih funkcij osumljencev ter velikega javnega zanimanja.

Z oblikovanjem te zadeve, kot je navedeno v dopisu, do katerega je imel vpogled Detektor, so bili narušeni odnosi med glavnim tožilcem in Pašićem zaradi različnih mnenj. Od junija 2025. leta ni bil sklican noben kolegij, navaja Pašić v dopisu in dodaja, da ni imel neposredne službene komunikacije s Kajganićem glede organizacije dela in delovanja tožilstva.

Namestnik glavnega tožilca navaja, da je v zadevi zoper Dodika in druge, ki je bila v času njegovega dopisa aktivna zadeva brez sprejete tožilske odločitve, predlagal skrajšanje oblikovanega tožilskega tima z devet na štiri tožilce, kar je bilo zavrnjeno.

„Odločitev ne bi bila vprašljiva, če glavni tožilec kmalu zatem, z argumentacijo mojega predloga, ne bi sprejel odločitve, da se tim razpusti, nadaljnje delo na zadevi pa zaupa samo eni tožilki, kateri je bil prvotno tudi dodeljen,“ je navedeno v dopisu, dodano pa je, da je bil eden od razlogov za oblikovanje tožilskega tima javni vtis glede družinskih razmer tožilke, katere oče je bil član SNSD-ja.

„Kot namestnik glavnega tožilca in vodja oddelka sem postopajoči tožilki izdal navodilo, naj me obvešča o vseh ukrepih in dejanjih, ki jih namerava sprejeti, oziroma sem zahteval informacije o načrtu preiskovalnih dejavnosti,“ je navedel Pašić in dodal, da je tožilka to navodilo ignorirala ter da je julija 2025. leta izvedla določena dejanja v zvezi s predajo osumljencev. Navaja, da poročila o izvedenih dejanjih ni prejel, temveč je bilo to dostavljeno glavnemu tožilcu.

Pašić je prejel vabilo na zaslišanje kot priča v vlogi namestnika glavnega tožilca, kar je menil, da je potrebno za njegovo izločitev iz nadzora nad delom in pregleda sprejetih odločitev.

Zaslišan je bil, kot navaja, 30. septembra 2025. leta, ter je bil „priprt možnosti uporabe pravic in izvajanja obveznosti namestnika glavnega tožilca – vodje oddelka“.

Pašić navaja, da se vsakodnevno sooča z različnimi oblikami pritiskov na delo, ki imajo naravo mobinga.

V dopisu VSTV-ju navaja, da je bil septembra 2024. leta imenovan za enega od vodij Posebnega oddelka za organizirani, gospodarski kriminal in korupcijo, ter hkrati za vodjo Oddelka za organizirani kriminal, vendar so mu s to odločitvijo omejene določene pravice in obveznosti vodje oddelka na Oddelek za organizirani kriminal, tihotapljenje ljudi in terorizem.

„Torej, od prevzema funkcije, ki mi je bila zaupana, sem soočen s stalnimi omejitvami,“ navaja Pašić v dopisu VSTV-ju in dodaja, da odločitev o njegovem imenovanju ni usklajena s pravilnikom o notranji organizaciji Posebnega oddelka, niti z internim predpisom tožilstva.

Navaja, da so bili v Oddelek za terorizem in Oddelek za tihotapljenje ljudi že imenovani vodje, ter da po imenovanju ni mogel izraziti mnenja o rešitvah vodilnih kadrov v teh oddelkih, čeprav jih je vodil.

Namestnica predsednika VSTV-ja Sanela Gorušanović Butigan prav tako ni želela komentirati ugotovitev iz Pašićeve prijave ter je novinarje napotila na predsednika Bogunića. Člani sveta Duška Bogojević, Saša Sarajlić, Davor Martinović in Željka Fabić prav tako niso želeli javno komentirati primera.

Iz Ureda disciplinskega tožilca niso takoj odgovorili, ali je na podlagi Pašićevega dopisa oblikovan predmet zoper Kajganića.

Tožilec Pašić je zaradi ravnanja v zadevi zoper Dodika, Stevandića in Viškovića vložil kazensko ovadbo zoper Kajganića in postopajočo tožilko Vedrano Mijović. Na podlagi te ovadbe je Državno tožilstvo BiH oblikovalo predmet. Disciplinski tožilci še niso sporočili, ali so oblikovali tudi disciplinski predmet.