Vroč april pred vrati: HDZ zahteva Vukoju, SNSD izgon tujih sodnikov, trojka med 'dvema ognjema'

(Patria) - Po zadnji seji Sveta ministrov BiH je minister zunanje trgovine in ekonomskih odnosov BiH Staša Košarac (SNSD) dejal, da bo naslednji mesec, aprila, na dnevni red prišlo vprašanje Zakona o ustavnem sodišču BiH in prenehanje mandata tujih sodnikov.

»Ne bomo pozabili zakona o ustavnem sodišču in prenehanja mandata tujih sodnikov. To pride na dnevni red aprila in menim, da bomo to ustrezno reševali s partnerji. Ne smemo pozabiti niti zaprtja urada OHR,« je dejal Košarac na tiskovni konferenci 12. marca.

Samo nekaj dni kasneje so iz Ustavnega sodišča BiH sklicali tiskovno konferenco za 22. marec. Kot so navedli v vabilu, bodo predsednica, podpredsedniki in sodniki Ustavnega sodišča BiH na konferenci prisotnim predstavnikom medijev predstavili delo Ustavnega sodišča s posebnim poudarkom na trenutni situaciji v zvezi z delom Ustavnega sodišča.

Spomnimo, v Ustavnem sodišču BiH manjkajo trije sodniki, dva, ki ju izvoli Narodna skupščina RS, in en manjkajoči sodnik, ki ga izvoli Predstavniški dom Parlamenta FBiH. Vendar lahko Ustavno sodišče BiH tudi brez tega deluje in sprejema odločitve.

Ni skrivnost, da je izvolitev sodnikov v Narodni skupščini RS ustavljena, ker vodja SNSD Milorad Dodik in druge partnerske stranke vztrajajo pri izločitvi tujih sodnikov iz tega sodišča. Takšno zahtevo so jasno postavili tudi pred partnerje v FBiH, HDZ in trojko.

V rešitvi, ki jo je javnosti predstavil Milorad Dodik, bi PS BiH izvolila tri sodnike. Te sodnike je doslej predlagal predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice po posvetovanjih s Predsedništvom BiH.

Na takšne napovedi se je odzval član Predsedništva BiH Denis Bećirović in 8. februarja sporočil, da noben politik, ki se zavzema za državo Bosno in Hercegovino, ne sme pristati na Dodikove ultimatume o Ustavnem sodišču BiH, pa tudi o drugih bistveno pomembnih vprašanjih za Bosno in Hercegovino.

»Ustavno sodišče BiH ne sme biti niti tema pogovorov s političnimi ekstremisti, ki ogrožajo mir in ustavno ureditev Bosne in Hercegovine. Evropska pot Bosne in Hercegovine ne obstaja zato, da bi politični ekstremisti uničili evropsko in evroatlantsko prihodnost Bosne in Hercegovine, ampak zato, da bi naša država postala funkcionalna in demokratična država, v kateri se spoštujejo evropski standardi in načela,« je navedel Bećirović.

Vendar je znano, da se stališča znotraj SDP razlikujejo od funkcionarja do funkcionarja, predsednik Nermin Nikšić pa odločitve sprejema ob posvetovanjih z zelo ozkim krogom ljudi, ki jim je dal položaje. V zameno ti izvajajo kampanjo za podaljšanje njegovega mandata mimo Statuta in volilnih pravil SDP.

Po drugi strani Bećirovića Nikšićevo stališče ne zavezuje, saj so mu mandat dali državljani FBiH.

Čeprav so se stranke trojke (NIP, SDP, Naša stranka) najprej upirale, da bi tuji sodniki zapustili Ustavno sodišče BiH, saj so menile, da politični trenutek ni primeren za takšno odločitev, in da »tuji sodniki lahko odidejo dan pred vstopom BiH v EU«, na Košarčeve napovedi, da bo to vprašanje aprila dal na dnevni red, ni bilo odzivov. Prav tako ne slišimo več, da se odhod tujih sodnikov povezuje z neposrednim članstvom v EU.

Po tajnem sestanku v Bakincih, ko je pricurljal dokument, v katerem je omenjeno tudi vprašanje Ustavnega sodišča BiH, je bil predlog trojke, da se spremembe Zakona o izvolitvi sodnikov Ustavnega sodišča BiH pošljejo v parlamentarni postopek po pridobitvi datuma pogajanj. Evropski svet zaseda naslednji teden, vendar odloča le o odprtju procesa pogajanj z EU, ne pa o natančnem datumu. Nihče ne ve, kako dolgo bo BiH čakala na članstvo v EU.

Kar zadeva izvolitev sodnika Ustavnega sodišča BiH, ki ga izvoli Predstavniški dom Parlamenta FBiH, HDZ BiH in Dragan Čović od koalicijskih partnerjev zahtevata, da je to Marin Vukoja. Opozicija in nekateri poslanci iz SDP zahtevajo, da pred poslance pride celoten seznam uspešnih kandidatov. V NIP so že zdavnaj zavzeli stališče, da bodo brez zadržkov podprli izvolitev Vukoje.

Vendar HDZ BiH ne želi takšnega tveganja, zato je glasovanje o sodniku Ustavnega sodišča blokirano že mesece, najprej zaradi kvoruma v komisijah, nato pa tudi zaradi nezaupanja, ki vlada med partnerji, katerih večina je na majavih nogah. Vendar je gotovo, da Čović ne bo imel več dolgo potrpljenja, že je začel z novimi zahtevami.