Vroča jesen za akademsko skupnost, boj za avtonomijo Univerze v Sarajevu se nadaljuje

Piše: Amra Varatanović

Sprejetje Predloga zakona o visokem šolstvu v Skupščini KS zadnjega dne julija je pokazalo politično moč vladajoče koalicije SDA-SBB, začinjeno z različnimi oblikami trgovine s posamezniki, ki so jih podprli. Akademska skupnost, ki jo je tisti dan uradno zastopal rektor Univerze v Sarajevu Rifat Škrijelj, namesto da bi bila podprta tudi s strani univerzitetnih profesorjev, ki sedijo v poslanskih klopeh, je doživela popolnoma obrnjen scenarij. Namesto da bi po logiki stvari stopili v zaščito javne univerze, na kateri delajo, so se vživeli v vloge politikov in dvignili roke za zakon, katerega posledice bodo zelo kmalu občutili tudi sami.

Med poslanci SBB sta dva univerzitetna profesorja, Selma Filipović in Rasim Lakota, glas za pa je dal tudi samostojno-vsakršni poslanec profesor Amel Mekić.

Z implementacijo te zakonske rešitve se Univerza v Sarajevu postavlja pod politični nadzor, izgublja se vloga akademske skupnosti, s prehodom na zakladniško poslovanje pa bodo vsi denarni tokovi odvisni od Vlade KS. Vprašljivi so številni mednarodni projekti, ki so v teku in v postopku prijave. Za njihovo nadaljnjo usodo ne bodo več odgovarjale fakultete in inštituti, ki izgubljajo pravno subjektiviteto, temveč bo edini krivec Vlada KS na čelu s premierjem Elmedinom Konakovićem in ministrom za izobraževanje Elvirom Kazazovićem, ki je predlagal zakon, poln pomanjkljivosti. Presenetljivo je, da minister, ki je tudi profesor na Fakulteti za šport in telesno vzgojo, ne razmišlja o posledicah, ki jih bo ob koncu svojega ministrskega mandata dobro občutil.    

Vlaganje v znanost, kar je osnova za nadaljnji razvoj Univerze, očitno ni cilj te vlade. Omejevanje Univerze s prenormiranim zakonom in popolnim nadzorom nad vsemi procesi je uvod v devastacijo najstarejše in najboljše javne univerze v BiH.

Kreatorji te zakonske rešitve niso poslušali glasu akademske skupnosti, niti pravnih strokovnjakov, s sprejetimi amandmaji nekaterih poslancev iz vladajoče garniture pa je bilo ukinjeno glasovalno pravo prorektorjem Univerze v Sarajevu. Ob upoštevanju, da je zdaj poleg Senatu dana možnost tudi Upravnemu odboru, da razreši rektorja in dekane, je jasno, da se je šlo v smeri priprave podlage za naslednji korak – razrešitev rektorja.

Tisti, ki so imeli možnost opozoriti Vlado KS, premierja, ministre na negativne posledice zakona za Univerzo v Sarajevu, so bili označeni kot nasprotniki brez kakršnekoli možnosti, da bi bil njihov glas upoštevan. Tako je bilo na primer opozorjeno, da se ukinitev 35 fakultet in znanstveno-raziskovalnih inštitutov ter prehod na zakladnico ne more izvesti v roku šestih mesecev, temveč najmanj 24 mesecev. Vendar je Vlada KS prestavila rok za začetek na leto 2019. Čas pred nami bo pokazal, da gre za nemogočo misijo.

Rektor Rifat Škrijelj je upravičeno kritiziral zakon, navajajoč, da za Univerzo v Sarajevu sledijo težki dnevi, če tak zakon ostane v veljavi. Med sejo Skupščine KS je rektor govoril o dejstvih in možnih posledicah uporabe zakona, premier Konaković pa je Univerzo obtoževal kriminala, netransparentne porabe denarja, prodaje nepremičnin. Vse je spominjalo na obračun premierja z nepokornimi iz akademske skupnosti, zelo verjetno tudi z rektorjem, ki je po izvolitvi zapustil politično funkcijo, ki jo je opravljal v SDA.   

Jekleni rektor, kot so ga poimenovali v akademskih krogih, je jasno sporočil tako vladi kot ministru, da akademska skupnost ostaja zavezana dialogu, pa tudi boju za ohranitev avtonomije. Če dialog ne bo obrodil sadov, so v pripravi tudi vsi drugi potrebni ukrepi za zaščito statusa Univerze v Sarajevu. Lahko bi rekli, da se pričakuje vroča jesen na relaciji Vlada KS – Univerza v Sarajevu.

Že zdaj je jasno, da bo imel rektor v prihodnjem obdobju polne roke dela, ni pa izključeno, da se bo moral (iz)boriti tudi s posamezniki v lastnem okolju.