VRATIMO SE NA USTAV REPUBLIKE BIH Čović, Dodik in njuna pot do končne delitve Bosne in Hercegovine!

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

S časom postaja vse bolj jasno, da Draganu Čoviću, vodji HDZ-ja BiH, ne zanima volilni zakon, ki bi v celoti izpolnjeval vse civilizacijske norme in vrednote demokracije. Njegov interes je delitev Bosne in Hercegovine, kar dokazujejo njegova koalicijska povezovanja z Miloradom Dodikom, in jasno je, da na tem delajo več let. Pri vsem imata vso pomoč Zagreba in Beograda, uspelo pa jima je pridobiti tudi določe mednarodne uradnike!

Da delujeta usklajeno in sinhronizirano, je vidno iz Dodikove napovedi, da je možno, da njegova stranka podpre Hrvaško demokratično skupnost BiH (HDZ) in bojkotira splošne volitve oktobra prihodnje leto!?

Dragan Čović in HDZ vesta, da s tem, ko bi bojkotirala volitve, ne bi veliko pridobila, saj bi izgubila oblast v Federaciji BiH, toda ko Dodik v javnosti 'grozi' z bojkotom, se ustvari vtis, da se morajo 'pogajanja' o volilnem zakonu čim prej končati!

Kakšno je trenutno stanje v BiH, je mogoče razbrati tudi iz dosedanjega napredka BiH na poti v Evropsko unijo.

Bosna in Hercegovina je vložila vlogo za članstvo v EU februarja 2016, ki jo je Evropska komisija pregledala in nato 29. maja 2019 sprejela Mnenje o vlogi Bosne in Hercegovine za članstvo v EU, v katerem je med drugim navedeno, da je "Komisija Bosni in Hercegovini postavila skupno 3.897 vprašanj o vseh politikah, ki so pomembne za proces integracije v EU. Državi je bilo potrebnih 14 mesecev, da odgovori na prvih 3.242 vprašanj in 8 mesecev, da odgovori na dodatnih 655 vprašanj.

Kljub vzpostavljenemu mehanizmu usklajevanja za vprašanja, ki se tičejo EU, se oblasti niso uspele dogovoriti, da bi posredovale odgovore na 22 vprašanj in sicer 1 o političnih kriterijih, 4 o regionalni politiki in 17 o politikah izobraževanja. Vse to govori o ne/učinkovitosti Mehanizma usklajevanja, ki ima 33 delovnih skupin in skupno 1.700 članov.

Da bi se odprla pogajanja za pristop Bosne in Hercegovine k Evropski uniji, bo morala BiH temeljito izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bi zagotovila izpolnjevanje 14 ključnih prioritet. Teh 14 prioritet je razdeljenih po področjih, eno od teh področij pa je tudi sprememba volilne zakonodaje, in sicer v smeri zagotavljanja transparentnosti volilnega procesa in financiranja političnih strank.

"Tudi temeljita izboljšava institucionalnega okvira, vključno na ustavni ravni, je eden od prioritet, da bi se med drugim uvedla klavzula o zamenjavi, da bi državi po pristopu omogočilo začasno uresničevanje pristojnosti drugih ravni oblasti za preprečevanje in odpravljanje kršitev prava EU in izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, za odpravo diskriminacije državljanov.

In namesto da se vsi organi države Bosne in Hercegovine, parlamentarne politične stranke in prijatelji Bosne in Hercegovine (ZDA, EU) osredotočijo na vprašanja 14 prioritet, se je kot strela z jasnega pojavilo vprašanje oziroma zahteva HDZ-ja BiH o reševanju takoimenovanega vprašanja legitimnega predstavljanja, pa tudi vprašanje samega obstoja države Bosne in Hercegovine, ki ga je postavil Milorad Dodik in SNSD, skozi zahteve po prevzemu pristojnosti BiH s strani entitete Republike Srbske in ustvarjanju, kot pravi, "samostojne Republike Srbske v okviru Bosne in Hercegovine"

Potrebno je poudariti, da se nobena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice niti Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ne nanaša na vprašanje legitimnega predstavljanja konstitutivnih narodov v Predsedstvu Bosne in Hercegovine, oziroma volitev članov Predsedstva s strani samo enega naroda. Takšni zahtevi so celo v nasprotju s 14 prioritetami, ki jih mora Bosna in Hercegovina izpolniti, saj se v eni od teh prioritet od BiH zahteva, da zagotovi enakost in nediskriminacijo državljanov, zlasti postopanje po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić in Finci", poudarja Enver Išerić, pravni strokovnjak za NAP.

Poleg tega se od Bosne in Hercegovine zahteva tudi odprava pravice do veta pri sprejemanju odločitev, kar se nanaša na organe uprave in predstavniška telesa, zlasti v domovih narodov, pa tudi v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine (entitetni veto).

"Iz vsega navedenega izhaja zaključek, da se pogajanja o takoimenovani omejeni ustavni reformi in spremembi volilnega zakona vodijo na način, ki je v popolnem nasprotju z zahtevami Evropske unije, pa tudi z demokratičnimi načeli, ki se uporabljajo v modernih državah in se nanašajo na volitve, delovanje in opravljanje dela državnih organov.

Ta zaključek je dodatno dobil svojo potrditev med glasovanjem SNSD-ja in HDZ-ja v Domu narodov Parlamentarne skupščine o predlogu sklepa SNSD-ja, ki se nanaša na ukinitev "Zakona o prepovedi zanikanja genocida", s čim sta jasno, nedvoumno in zelo odprto izrazila svoja stališča o genocidu, zločinih in zločincih, pa tudi o mednarodnih sodi&scarončih, ki so s svojimi sodbami ugotovila njihov obstoj. S politiki, ki zastopajo in izvajajo takšne politike, se mora pogovarjati na popolnoma drugačen način, kot smo ga do sedaj imeli priložnost gledati.

Milorad Dodik nas prepričuje, da s svojimi postopki ne bo izzval vojne, ker bo on mirno onemogočil delovanje in funkcioniranje države Bosne in Hercegovine in to z sprejemanjem raznih protiustavnih odločb v Narodni skupščini entitete Republika Srbska.

"Mirna ločitev", ki jo zagovarja Milorad Dodik, ni nič drugega kot vojna, ker nihče domovine mirno ne preda", opozarja Išerić.

Pojasnjuje, da Miloradu Dodiku sporočamo, da bodo vsi tisti, ki ljubijo svojo domovino Bosno in Hercegovino, z pravnimi in "mirnimi" sredstvi preprečili to njegovo "mirno" protiustavno delovanje in napad na ustavni red.

"Zato naj vse institucije Bosne in Hercegovine, katerih delo je Milorad Dodik blokiral, nadaljujejo z delom, kot da bi bile v polni sestavi, naj Dodiku dajo rok za deblokado dela institucij in v kolikor po tem nadaljuje z blokadami, naj se vrnejo k delovanju Bosne in Hercegovine po Ustavu Republike Bosne in Hercegovine. O vsem tem je potrebno obvestiti ZDA, Evropsko unijo in Svet za implementacijo miru, oziroma jamce Daytonskega mirovnega sporazuma.

Edina alternativa temu je popolna kapitulacija probosanskih strank pred, še vedno živimi, aspiracijami sosednjih držav po popolni destabilizaciji Bosne in Hercegovine, ki jih izvajajo preko svojih eksponentov v Bosni in Hercegovini, in po tem njeno končno delitev", je dodal Išerić.