Vojnović: Slabi zakoni uničili hrvaške stavnice, enako se bo zgodilo v FBiH

Na Hrvaškem je prišlo do ogromnega padca prometa na vplačilnih mestih hrvaških stavnic, velik del denarja na domačem trgu pa se je prelilo na trg aparatov, ki so v lasti tujih podjetij, denar se je prelival tudi na črni trg ter na tuje spletne stavnice, katerih promet igralcev iz Hrvaške se je močno povečal. Zaradi vsega tega so domače stavnice na Hrvaškem na robu propada.

Na to je opozoril Danko Vojnović, direktor hrvaškega Združenja športnih stavnic.

Domače prireditelje iger na srečo v FBiH čaka enaka usoda kot prireditelje na Hrvaškem, če bo Dom narodov FBiH sprejel spremembe Zakona o igrah na srečo, kot jih je predlagala SDA. S spremembami Zakona o igrah na srečo želi SDA obdavčiti z 10 odstotki vse igralce ob vplačilu in z 10 odstotki ob izplačilu morebitnega dobitka. Ta obdavčitev bi veljala za vse igralce iger na srečo, razen za tiste, ki igrajo na aparatih. Aparati pa so samo v Loteriji BiH. Poenostavljeno, če bo zakon sprejet, kot ga predlaga SDA, bo igralcem zaradi nižjega davka boljše, da srečo preizkušajo na aparatih, kot na kateri koli drugi igri, ki jo prirejajo domači prireditelji iger na srečo. To bo domače prireditelje iger na srečo postavilo v neugoden položaj v primerjavi z aparati, ki so v lasti avstrijskega podjetja Novomatic, in ki jih Loterija BiH samo najema. Glavni del zaslužka od teh aparatov gre lastnikom aparatov, torej izven BiH.

Ali lahko naredite primerjavo med prejšnjimi in aktualnimi zakonskimi ukrepi? Kako je aktualni Zakon o igrah na srečo vplival na poslovanje zasebnih prirediteljev iger na srečo na Hrvaškem?

Vojnović: Aktualni Zakon o igrah na srečo v Republiki Hrvaški je začel veljati 1. januarja 2010, torej pred pristopom Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013, od takrat pa je bil spremenjen in dopolnjen skupno štirikrat.

Z zadnjo spremembo je bil uveden davek na vse dobitke od stav, in sicer po stopnji 10 odstotkov na dobitke do 10.000 kun, po stopnji 15 odstotkov na dobitke nad 10.000 do 30.000 kun, po stopnji 20 odstotkov na dobitke nad 30.000 do 500.000 kun ter po stopnji 30 odstotkov na dobitke nad 500.000 kun. Čeprav so prireditelji iger na srečo reagirali na predloge takšnih zakonskih sprememb in poslali številne pozive državnim institucijam, v katerih so jasno opisali vse negativne posledice takšnih zakonskih sprememb, so bili žal predmetne spremembe sprejete in so se izrazito negativno odrazile na poslovanje zasebnih prirediteljev stav na Hrvaškem.

Prišlo je do ogromnega padca prometa na vplačilnih mestih, velik del denarja na domačem trgu pa se je prelilo na trg aparatov, na črni trg ter na tuje spletne stavnice, katerih promet igralcev iz Hrvaške se je močno povečal. Iz tega je razvidno, da so ti zakonski ukrepi popoln polom, ki ga Hrvaška drago plačuje, saj je dovolila, da denar iz nje neovirano odteka v druge države, namesto da bi prihajal na Hrvaško.

Vendar pa je država, da bi preprečila popoln zlom industrije iger na srečo na Hrvaškem, stavnicam dovolila postavitev in poslovanje do dveh multigame aparatov na vplačilno mesto, nekateri prireditelji pa so se na ta način odločili poskusiti preprečiti poslovanje z izgubo, ter poskusiti doseči pozitivno ničlo.

Je po obstoječih zakonskih ukrepih mogoče delati dolgoročne poslovne načrte v dejavnosti prirejanja iger na srečo na Hrvaškem?

Vojnović: Po uvedbi obdavčitve vseh dobitkov je dolgoročno načrtovanje samega poslovanja postalo skoraj nemogoče, saj je najprej treba sanirati vse negativne posledice, ki izhajajo iz uvedbe davka na vse dobitke od stav, ter vzpostaviti stabilnost prometa. Prav tako je delanje dolgoročnih načrtov nemogoče tudi zaradi (pre)pogostih sprememb zakonskih regulativ. Žal je tendenca prehoda igralcev od domačih prirediteljev k tujim spletnim stavnicam vse bolj izrazita in v prihodnosti lahko pričakujemo še večji odliv denarja k tem tujim spletnim stavnicam, kar bo vodilo do še bolj izrazitih negativnih posledic za domače prireditelje, morda pa celo do popolnega zaprtja podjetij in odpuščanja vseh delavcev, saj je takšen model obdavčitve dobitkov dolgoročno nevzdržen. Potrebno je izenačiti pogoje stavljenja igralcev pri domačih prirediteljih in pri tujih spletnih stavnicah, da bi bili domači prireditelji bolj konkurenčni na domačem in tujem trgu ter da bi lahko obstali.

Je aktualni Zakon o igrah na srečo privedel do zmanjšanja prometa/dobiti in števila delovnih mest pri zasebnih prirediteljih iger na srečo? Ali je prinesel več škode kot koristi Hrvaški?

Vojnović: Da bi vsako odgovorno podjetje stabiliziralo svoje poslovanje, je treba izvajati nenehne analize in spremljati realizacijo tako kratkoročnih kot dolgoročnih načrtov. Stavnice na Hrvaškem po začetku veljavnosti zakona niso mogle niti sanjati, da bodo takšne nepredvidljive negativne posledice zakonskih sprememb za prireditelje.

Na prvi pogled je bil zakon za kratko obdobje ugoden za hrvaški proračun, vendar pa po tem obdobju nastopijo nepopravljive negativne posledice, saj so se igralci v veliki meri obrnili k tujim spletnim stavnicam in črnemu trgu, tako da smo zdaj v situaciji, ko bo zaradi »nakaradne« zakonske regulative v izgubi tako država kot prireditelji.

Seveda pa si manejo roke tuji spletni prireditelji, ki so zaščiteni po regulativah Evropske unije, in če Hrvaška ni znala sprejeti dobrega zakona za svoje prireditelje, ji nihče ni kriv. Vsak dan je promet manjši, kar pomeni manj poslovnih enot in delavcev, zato je sprememba obstoječega zakona in uskladitev z zakoni npr. Združenega kraljestva, Irske, Belgije, Italije, Bolgarije, Avstrije, Nemčije itd. neizogibna, prej ali slej.

Kaj lahko pričakujejo zasebni prireditelji v FBiH, če bo sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo? Ali bo prišlo do prehoda igralcev iz zasebnih stavnic na aparate, pa tudi na tuje spletne stavnice in domači črni trg?

Vojnović: Spremljamo situacijo v FBiH in vidimo, da predlagane spremembe zakona predvidevajo, da igralci za stave pri zasebnih prirediteljih plačujejo nadomestilo v višini 10 odstotkov od vplačila in davek v višini 10 odstotkov od vseh dobitkov, medtem ko bodo za stave na aparatih plačevali samo 10 odstotkov nadomestila od vplačil, pri stavah na tujih spletnih stavnicah in na črnem trgu pa igralci sploh ne plačujejo davka, niti tega nove zakonske mere ne bodo spremenile.

Če bodo takšne spremembe zakona sprejete, lahko zasebni prireditelji v FBiH pričakujejo enake ali še večje negativne posledice, ki so prizadele prireditelje na Hrvaškem, torej padec prometa in izgubo igralcev. Takšna zakonodajna rešitev ne bo prinesla pričakovanih rezultatov za državo, ampak nasprotno, doseženi bodo negativni fiskalni učinki, saj bo prišlo do izgube zanimanja igralcev za igro pri domačih stavnicah in prehoda igralcev na tuje spletne stavnice in črni trg, ki je, po informacijah, ki jih imamo, v FBiH zelo razvit.

Poleg same izgube prihodkov zaradi padca prometa, je pričakovati, da bi proračun FBiH lahko utrpel ogromne izgube tudi zaradi neizogibnih zaprtij vplačilnih mest, odpuščanj delavcev in celo ugašanja prirediteljev. Pozorno spremljamo situacijo v FBiH in moramo reči, da opažamo, da se tam žal odigravajo raznorazne politične igre in da se s spremembami in dopolnitvami Zakona o igrah na srečo sploh ni pristopilo s strokovno analizo razpoložljivih podatkov, ampak je bilo bolj postavljeno kot nacionalno vprašanje. Takšen način sprememb zakonske regulative je idealen recept za uničenje zasebnih stavnic, pri čemer se ne upošteva, koliko delavcev zaposlujejo in koliko sredstev letno vplačujejo v proračun. Pameten se uči na tujih napakah, odgovorni politiki v FBiH bi si lahko na primeru napak na Hrvaškem ogledali, da takšen model obdavčitve ne deluje in da bo tako samo povzročil škodo proračunu FBiH in ugasil domača podjetja, vendar, morda jim je ravno to tudi v interesu.