Vlasti v BiH in bančne agencije najbolj odgovorne za agonijo državljanov zaradi bank

Tuja podjetja v Bosni in Hercegovini poslujejo zelo uspešno. Njihovo delo bi morale nadzorovati entitetske Agencije za bančništvo. Vlasti bi morale ustvarjati močnejši bančni sistem Bosne in Hercegovine, krepiti domače banke, vendar pa je na sceni pogosto povsem drugačen scenarij.

To se kaže na primeru zadolževanja vlad in javnih institucij, ki to počnejo pri tujih komercialnih bankah, izvajajo plačilne prometne storitve preko tujih bank, medtem ko bosanske banke životarijo v povprečju.

Prav tako tudi državljani BiH vse pogosteje na lastni koži občutijo „nemilost“ bank. Še vedno je aktivna in živa zgodba o aferi s krediti v švicarskih frankih. Iz Združenja Švicarac trdijo, da se je zaradi dolgov in enormnih obrokov kreditov ubilo kar 27 državljanov BiH! Krivec za takšno situacijo nikoli ni bil ustrezno in javno označen.

Strokovnjaki trdijo: čim prej je treba povedati, kdo je v verigi odgovornosti kriv za vse, kar se je zgodilo s takšnimi krediti, ki jih je dajala Hypo banka, ki se je restrukturirala in danes nosi ime Addiko banka. 

Mnogi breme odgovornosti pripisujejo Agenciji za bančništvo, ki velik del sredstev dobi od samih bank, katerih dejansko so tudi nadzorniki. Prav tako Agencija prihodke ustvarja iz rednega poslovanja, ki so sestavljeni iz nadomestil za nadzor (administrativna in variabilna), ter nadomestil za dajanje soglasij in odobritev kot tudi drugih aktov (ostala nadomestila), ki jih banke, MKO in leasing družbe plačujejo Agenciji za bančništvo. 

Profesor na Ekonomski fakulteti v Sarajevu in poslanec v poslanski zbornici Federacije BiH Dženan Đonlagić že dolgo opozarja, da obstaja upravičen sum v neodvisnost Agencije za bančništvo Federacije BiH glede na način njenega financiranja.

- Tam obstaja nevarnost lobističnega vpliva bank – jasno pravi Đonlagić.

O teh neposrednih vplivih bank redko kdo želi govoriti. Makroekonomistka dr. Adisa Omerbegović-Arapović poudarja, da Agencija za bančništvo ne more biti dober policaj, če jo vzdržujejo tisti, ki jih naj bi nadzorovala.

- Agencija za bančništvo mora imeti zakonsko moč, da nad nekaterimi partikularnimi interesi neke banke premaga interes državljanov za stabilen finančni sistem. Na žalost je ta odnos že ogrožen in s vsemi svojimi pooblastili in mehanizmi ni bila sposobna preprečiti tisto, kar se je zgodilo z nekaterimi bankami v RS, ki so vstopile v stečajni postopek. Vendar pa smo isto skozi poročilo Centralne banke BiH videli, da še vedno obstaja nekaj bank, ki imajo nevračljive kredite, celo okoli 50 do 70 odstotkov. To pomeni, da še vedno obstaja toliko sistemskega tveganja, ki se je akumuliralo, in tam na oblasti je bila agencija, ki bi to morala preprečiti – pravi Omerbegović-Arapović.

Dodaja, da mora biti Agencija državna institucija, vendar pa ne bi smeli biti pristranski. Vendar pa ta naveza vseeno obstaja.

Zadolževanje vlad pri tujih bankah

Zadolževanje vlad v BiH pri tujih bankah ni redkost, vendar zakaj se preskakujejo bh. banke.

- Ti aranžmaji bi morali biti na prostem trgu, torej da imajo vse banke enake možnosti za dostop do takšnega odnosa. Očitno je zdaj donosno, da to počnejo, da kreditirajo državo, ker to smatrajo za varno. Vendar pa se bojim, da se to počne iz interesov, ker vedo, da vlada, ki ne bi dobila tega denarja od bank, bi zelo hitro prišla v situacijo, da ne more servisirati dolga, kar pomeni tudi neizplačane plače in pokojnine tistim, ki so v javnem sektorju, kar pomeni propad bank. Tako da gre za zelo konkreten interesni odnos, kjer imata oba interes, da vstopata v nekaj takega. Ni tako pogosto na svetu, da komercialne banke kreditirajo banko. To je preveč sistemskega tveganja za banko, a spet se postavlja vprašanje, kdo ima to privilegij, da zaslužiti od obresti od države – pravi Omerbegović-Arapović.