Vlada FBiH vara: Če bo zakon o konverziji "švicarskih frankov" kdaj sprejet, aranžma z MMF-jem propade

Včerajšnja seja Doma narodov Parlamenta FBiH je bila prekinjena zaradi pomanjkanja kvoruma, uporabniki kreditov v "švicarskih frankih" pa so ostali brez končne odločitve tega doma o predlogu zakona o konverziji kreditov v "švicarskih frankih" v KM, piše novinarska agencija Patria.

Konec agonije je čakalo okoli 6.000 državljanov v FBiH. Klub Bošnjakov je izrazil podporo zakonu, ki popravlja krivico uporabnikom kreditov v "švicarskih frankih", podpora pa se je pričakovala tudi od Kluba Hrvatov in vseh drugih, ki so v dneh in mesecih za nami podpirali državljane s to težavo. Vendar agonija ne bo prenehala, saj tako zahteva tudi MMF.

Včeraj so delegati na Domu narodov razpravljali o tem zakonu. Glasovanje naj bi potekalo 15. septembra na nadaljevanju seje, kjer je prva točka ratifikacija aranžmaja z MMF-jem.

Vlasti v Federaciji očitno lažejo tako državljanom kot samemu MMF-ju, saj ti dve stvari ne moreta iti skupaj.

- Kaj se lahko zgodi? Ali bodo najprej sprejeli osnutek zakona in nato potrdili Pismo o nameri, v katerem piše, da ga ne bodo sprejeli, ali pa bodo sprejeli Pismo o nameri, v katerem piše, da ne bodo sprejeli tega zakona, nato pa ga bodo takoj zatem sprejeli. V glavnem, poanta je, da lažejo tako MMF-ju kot tem ljudem, ki so jim obljubili zakon, od katerega ne bo nič. Še več, to je navedeno kot stalni kriterij izvajanja, kar pomeni, da aranžma propade, če v kateremkoli trenutku sprejmejo ta zakon – pravi naš vir iz Vlade FBiH.

V Pismu o nameri piše naslednje: 

- Naš finančni sektor je razmeroma dobro prebrodil globalno finančno krizo in leta šibke gospodarske rasti, ki so sledila, pa tudi poplave v letu 2014. Čeprav je bančni sektor likviden in na agregatni ravni ustrezno dokapitaliziran, nekatere občutljivosti še vedno obstajajo. Deleži nekvalitetnih kreditov v skupnih kreditih so še vedno povišani, rast novih kreditov zasebnemu sektorju pa je precej nizka. Nekatere banke morajo izboljšati svoje kapitalske položaje in globlje restrukturirati svoje bilance, da bi zagotovile dolgoročno vzdržnost. V takšnih okoliščinah še naprej pozorno spremljamo gibanja v finančnem sektorju z namenom zaščite finančne stabilnosti. Ne bomo sprejemali nobenih ukrepov, ki ogrožajo finančno stabilnost, vključno z nalaganjem obveznosti konverzije katerih koli posojil v tuji valuti v domačo valuto (stalni kriterij izvajanja). Zavedamo se ključnega pomena takšne zaveze za uspeh Razširjenega aranžmaja – piše v Pismu o nameri.

Sicer pa je včeraj Izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada (MMF) odobril oblastem v BiH kreditni aranžma v skupni višini 553 milijonov evrov.

Pričakuje se, da bo prvi obrok v višini 154.155.170,11 KM naši državi nakazan 9. septembra 2016, kot je bilo že prej sporočeno iz Sveta ministrov BiH, pa bo Razširjeni aranžma odobravan v obrokih v obdobju treh let. 

Sicer pa skupni zunanji dolg BiH, zaključno s koncem lanskega leta, znaša 8,4 milijarde KM, notranji dolg pa okoli 3,5 milijarde KM. V prevodu bi to pomenilo, da skupna zadolženost BiH znaša 11,9 milijarde KM.