Vlast opozicija sami sebi: Komu se obraća Trojka in kdo nam kroji usodo 'zadnjih 20 let'!?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Veliko je problemov v Bosni in Hercegovini, ki jih aktualna oblast, utelešena v Trojki (SDP, NIP in Naša stranka), ne zmore rešiti, tako iz objektivnih kot subjektivnih razlogov. Od vprašanja projekta Južna interkonekcija, preko Načrta rasti, do tistih življenjsko pomembnih 'malenkosti'. Ni vode, elektrika je vse dražja, dokler je ne bo več, ni plina, ali pa ga Elek obrača, ko hoče, onkološki bolniki umirajo na čakalnih seznamih...

Dolg je seznam vsega, česar ni, vendar si bo ta oblast zapomnila po dejstvu, da so se med mandatom pogosto obnašali kot opozicija sami sebi, saj se obračanja njihovih predstavnikov in sporočila iz central teh strank zdijo neverjetna in povsem smešna, da ne rečem naivna. Očitno ljudem v BiH pripisujejo pozabljivost ali pa si želijo neko kolektivno amnezijo, da ne bi vedeli, kdo je v teh zadnjih 20 letih, na katere se Trojka nenehno sklicuje, predstavljal vzvode oblasti.

Stranka demokratične akcije, na katero aludirajo in jo krivijo za vse in marsikaj, je sestavljena iz ljudi. Logično je, da stranko sestavljajo osebe, ne le njen naziv.

Zadnji izlet, kjer Narod in Pravda igrata opozicijo, je sestavljen v sporočilu za javnost, v katerem obveščajo javnost, da bodo poslanci Trojke (SDP BiH, Narod in Pravda in Naša stranka) v Parlamentu Federacije BiH sprožili nujne spremembe zakonskih predpisov, da bi rešili problem čakalnih seznamov za onkološke bolnike v Federaciji BiH!?

Takšno sporočilo bi lahko poslala opozicija, nikakor pa ne oblast, saj bi to morali storiti oni, ker imajo večino, ne pa obveščati javnosti o potezah in pobudah, v katerih spet omenjajo 20 predhodnih let.

„Trenutni zakonski okvir in predpisane norme, ki se ne izvajajo že več kot 20 let, kar ima za posledico nezadostno financiranje Sklada solidarnosti, so nedvomno pokazatelj, da so spremembe potrebne in nujne,“ navajajo iz NIP-a.
Pa si poglejmo, kdo je bil oblast zadnjih 20 let. In ne le oblast, ampak posamezniki iz takratne 'nevarne' oblasti, ki je uničila vse, kar je mogla, so zasedali ključne položaje, s katerih so lahko veliko storili.

Najprej je treba omeniti Elmedina Konakovića, najljubšega otroka Stranke demokratične akcije, ki je bil premier Kantona Sarajevo, na oblasti od rojstva. Bil je v SDA, ko je bila ta stranka na oblasti, zdaj pa je v NIP, ko je NIP na oblasti.

Čeprav javno kaže amnezijo in trdi, da nikoli ni rekel, da so Nenada Nešića 'potegnili skozi ušesce igle', kar je posneto na tiskovni konferenci 28. aprila 2023, ne verjamemo, da se ne spomni vseh let vladanja, čeprav bi ga očitno želel, da ga doživimo kot nekaj novega na politični sceni.

Enako Denis Zvizdić, nekdanji premier BiH, predsedujoči Sveta ministrov BiH, v čigar mandatu je bil vzpostavljen Mehanizem koordinacije, je danes v NIP. Član kolegija Predstavniškega doma in zelo pomemben dejavnik v politiki je bil in ostal. Ne kot opozicija, ampak oblast!

Kaj šele reči o Aljoši Čampari, dolgoletnemu ministru za notranje zadeve FBiH, ki je bil v SDA glavna figura, danes pa je to v NIP!

Vendar oblast ne sestavljajo le goli nazivi strank, temveč ljudje, ki so člani te stranke. Zato mora Trojka argumentacijo o '20 letih neuspešne oblasti' pripisati sebi, ker je bila tudi SDP pomembna vez oblasti, ko so na primer begunce z Zakonom o prebivališču prikrajšali za volilno pravico, glavni agitator te avanture pa je bil Denis Bećirović, sedanji predsedujoči Predsedstva BiH, nekdanji član kolegija Predstavniškega doma PSBiH.

Ne smemo pozabiti niti Kemala Ademovića (NIP), današnjega člana kolegija Doma narodov PSBiH, ki je nekoč v SDA kadroval, kako uspešno, lahko preberemo iz današnjih sporočil NIP-a.

Reklo bi se, da ni nedolžnih, obstajajo le tisti, ki so na oblasti, odkar se spomnijo, le zdaj zavajajo javnost s zgodbami, kako bodo oni nekaj bolje zdaj, kot so to počeli prej! Kako drugače razumeti opozicijo sami sebi.

V to vam spada 20 let nekdanje oblasti, v iste like, ki jih danes gledamo, kako nam lažejo in se zapletajo glede svojih današnjih dosežkov.

Če v to vključimo nakup dragih vozil, o katerih ni bilo nobenih sporočil ali napovedi pobud (Dragan Miković je priznal, da ni bilo dobro sporočeno), potem je jasno, da je vsako sporočilo o nekih pobudah za dobrobit državljanov populistični akt, s katerim perejo (ne)dejanja, obnašajoč se kot opozicija in to sami sebi.