LASTNIK USPEŠNEGA PODJETJA Mehmed Polimac: Krediti niso naložbe, BiH lahko bolje s svojimi viri

SARAJEVO, (Patria) - Generalni direktor mednarodne svetovalne hiše Polimac Company Mehmed Polimac, strokovnjak za energetiko, v odprtem pogovoru za Novinsko agencijo Patria govori o aktualnih problemih v BiH, gospodarstvu, pa tudi o prihodnosti BiH, ki jo vidi v lastnih kadrih in naravnih virih.

Polimac Company je bil ustanovljen leta 1996 in nudi svetovalne storitve na področjih energetike, infrastrukture, geodezije in geomehanike, poslovnega menedžmenta, pravnega in finančnega svetovanja. Delujejo v številnih državah sveta in so prepoznavni v poslovnem svetu. 

„Bosna in Hercegovina je država s tisočletno tradicijo. V BiH so vladali Rimljani, jih ni več. V BiH so 600 let bili Osmanlije, jih ni več, v BiH je bila Avstro-Ogrska, je ni več. V BiH je bila bivša Jugoslavija, je ni več, vendar Bosna in Hercegovina obstaja in bo vedno obstajala. To je država, ki ima najboljše atribute, ima štiri letne čase, zmerno celinsko podnebje, ima reke, morja, jezera, vendar nima kač, daljših od 1,5 metra. Imamo rude, premog, sol, svinec, zlato in še druge. Imamo absolutno vse. Je edina država v Evropi, ki ima poleg najbogatejšega gozdnega gospodarstva tudi pragozd Perućica. Imamo vse možnosti za najboljše in najlepše življenje.“. 

Polimac poudarja, da je BiH zdaj v težkem stanju. Spominja, da je bila BiH leta 1974 v kemični industriji močnejša od Japonske. 

„Zdaj smo tam, kjer smo. Energoinvest je bilo podjetje, kjer sta Siemens in General Electric tri ali štiri mesece čakala, da se najavita pri pokojnem Emeriku Blumu. Samo v Sarajevu je bilo več kot 50.000 inženirjev, tehnikov, dobrih in vrhunskih mojstrov. Imeli smo gradbena podjetja, ki so delovala po vsem svetu in so bila najbolj priznana. Podizvajalca Hidrogradnji sta bila Enka, Strabag in drugi. Zgodila se je vojna, vendar so kadri preživeli. Edini pravi vir so kadri. Stroje, opremo, to lahko kupite“, je dejal Polimac. 

Zaskrbljen je zaradi trenutnega stanja v BiH. Opozarja, da je iz države odšlo 250.000 ljudi, Polimac pa ocenjuje, da bo v naslednjih petih letih odšlo še toliko delovno sposobnega in reproduktivnega prebivalstva, kar bo BiH spremenilo v državo starcev in socialnih dajatev. Poseben problem je izseljevanje izobraženih kadrov, BiH pa že zdaj ima težave s pomanjkanjem mizarjev, tesarjev, voznikov, dobrih mojstrov, pa tudi zdravnikov, katerih izobraževanje plačujejo davkoplačevalci. 

Poudarja, da v pogovorih s tujimi vlagatelji navaja, da je BiH najvarnejša država za vlaganje. Pojasnjuje, da do nobenega podjetja iz tujine niso ostala dolgovanja. 

„BiH ima MIGO, oddelek Svetovne banke in ZN, kjer je vlaganje tujcev 100-odstotno zagotovljeno pred političnim tveganjem. BiH je izjemno bogata država, vendar tudi izjemno zadolžena. Po nekaterih podatkih imamo trenutno več depozitov v bankah, to so domače banke s tujimi vlagatelji, kot imamo kreditnih zadolžitev. Na žalost, ta denar stoji kot gnili denar in ga ne reinvestiramo. To pot se lahko odpre na naslednji način. Odpreti razvojno-komercialno banko v lasti države BiH, ki bo ta denar absorbirala, dali bomo obrestno mero pod določenimi pogoji, deponentom, ki vložijo 100.000 KM ali več, pa bo jamčila država BiH ali Federacija za njihove naložbe. Ne bomo rabili vzeti Agencije za zavarovanje vlog. Torej, tisti, ki je vložil denar in ga dal na razpolago za vlaganje v javna dela, jamstvo za vračilo njegovega denarja je enako jamstvu, ki ga dajemo Svetovni banki ali EBRD. Imamo 100-odstotno varnost“, pravi Polimac. 

Na tak način bi se privabil tudi denar bosansko-hercegovinske diaspore, pravi Polimac, in trdi, da bi to lahko bila cifra 50 milijard KM. Navedel je, kako bi to delovalo na primeru gradnje predora Prenj. 

„Če smo državi dali možnost, da potegne ta sredstva, ali če gre za skupno vlaganje ali javno-zasebno partnerstvo, potem rečemo, da imamo določen interes, ki je 1,5 odstotka. Če bo dobiček, bomo delili pol-pol“, pravi Polimac.

Ta uspešni gospodarstvenik, ki ima dogovorjene projekte še za naslednjih deset let, navaja, da zadolževanje nikakor ne more biti naložba, kot se to zelo pogosto pojavlja v javnem diskurzu.

„Zdaj za pot Sarajevo-Beograd se kreditno zadolžimo za šest milijard, to ni naložba. Če se zadolžimo za dve milijardi in naredimo termoelektrarno v Tuzli, ki jo nujno potrebujemo, vendar bodo lastniki te TE Kitajci naslednjih 20-25 let, dokler ne vrnemo kredita. Vzeli so vse možne garancije. Odgovorno trdim, da bi se to lahko veliko bolje naredilo, pod pogojem, da potrebujemo termoelektrarno. Lahko bi delali revitalizacijo. Sprašujem, kdo bo vrnil ta denar. Ne bo imel kdo. Čez 20 let ne bo imel kdo rojevati otrok in mi bomo ostali tukaj“, pravi Polimac.

Pojasnjuje, da Janez Kopač, direktor Sekretarijata Energetske skupnosti, ni sovražnik BiH in da je Energetska skupnost močnejša od Evropske unije.

„Oni so samo opozorili na transparentnost in vprašali, ali lahko vračamo te kredite. Trdim, da bo Elektroprivreda BiH dolžna in bo imela letni obrok odplačila 300 milijonov KM. Tega ne more vrniti. Morali bi imeti najdražjo elektriko“, pravi ta strokovnjak za energetiko. 

Ločiti gospodarstvo in politiko

Polimac navaja, da je mnenja, da je treba ločiti politiko in gospodarstvo tako, da vsak opravlja svoj del dela.

„Državo, gospodarske subjekte lahko vodijo samo dokazani ljudje in tisti, ki so ustvarili nove vrednosti. Mi imamo obratno situacijo, da direktor javnega podjetja ima plačo od 2.500 do 4.000 KM, pa ste mu dali zaupanje in odgovornost, da ga lahko vedno zaprete v zapor, za štiri milijarde kot v Elektroprivredi, BH Telecomu. Imate pa poslance, ministre, ki so služabniki ljudstva, ki imajo po 5.000 KM, pa za nič niso absolutno odgovorni“.

V pogovoru s predstavniki mednarodne skupnosti namiguje, da je treba uvesti odgovornost za izvoljene poslance. 

„Tisti poslanec, ki v parlamentu ali v javnem nastopu zanika BiH, mora samodejno izstopiti iz parlamenta, skupščine in drugega. Ne more priti nekdo v predsedstvo, ne v parlament in reči „ni Bosne in Hercegovine“, državljani BiH pa to redno plačujejo“. 

Uvesti možnost referenduma 

Čeprav politično neaktiven, a zelo seznanjen s politično situacijo v BiH, Polimac navaja, da je njegov cilj, da se v Ustavo BiH uvede možnost razpisa referenduma za določena vprašanja.

„Menim, da bi moral biti v gospodarstvu referendum za vsa naša zadolževanja nad 500 milijonov KM. Naj se državljani odločijo. Nekdo sprejema pooblastilo, da nas zadolžuje, za to, da bodoča generacija ne bo mogla vrniti, pa nihče ne odgovarja“. 

Na primer, lahko se postavi vprašanje v RS, Federaciji, Brčko Distriktu: „Kdo je za brezpogojni vstop v NATO?

„Seštevek je znotraj BiH. Če bo skupno 52%, nihče nima pravice v imenu državljanov BiH, da sedijo štirje ljudje in razpravljajo. Mi smo odločili, kam gremo, in oni so samo podpisniki. Drugo vprašanje je, kdo je za brezpogojni vstop v EU?“, pravi Polimac. 

Apsurd z uvozom vode in trošarinami

Moramo vedeti, kaj je domači proizvod, absurdno je, da uvažamo pitno vodo v vrednosti 200 milijonov KM, medtem ko smo tretji ali četrti v Evropi po vodnem bogastvu.

„Država Slovenija je sprejela zakon, po katerem nobena zasebna firma ne more dobiti koncesije na vodo in vodna območja, razen država. Mislim, da ne bi smeli uvažati vode. 

Ta uspešni gospodarstvenik trdi, da minimalna plača v BiH lahko znaša 1.000 KM. 

„Država namesto 75% naj vzame 30% in lahko živi. Prva obveznost poleg ljubezni je plačati davek državi. Tisti, ki ne plačuje davkov, bi uvedel kazen dosmrtnega zapora in prepoved opravljanja katerega koli posla. Pri nas so največji dolžniki javna podjetja. Uvesti je treba finančno disciplino predvsem za državna podjetja. Ne morejo državljani plačevati dolgov javnih podjetij. Imamo dobro zakonodajo, vendar mora biti enaka za vse“, pravi Polimac. 

Poseben problem so sredstva od trošarin, ki se ne uporabljajo za gradnjo avtocest.

„Ko kupim gorivo za motorno kosilnico, plačam trošarino, kot da bi kosilnica vozila po avtocesti. V Avstriji, kjerkoli, ko natankate gorivo na avtocesti, plačate trošarine. Ko natankate zunaj, ne plačate. Mi imamo zdaj nekaj sto milijonov KM neporabljenih sredstev, pa še vedno iščemo kredit pri EBRD“, pravi Polimac in dodaja, da BiH potrebuje domačo pamet, ki jo bo vodila. 

Za konec ima ta gospodarstvenik sporočilo tako za politike kot za državljane. 

„BiH si zasluži veliko boljšo prihodnost, državljani si zaslužijo boljšo prihodnost, potrebujejo ekonomsko in socialno varnost“.