Vlasenica: Opelo in pokop šestih mučencev v času agresije na Bosno in Hercegovino

(Patria) - Na pokopališču mučencev Rakita v Vlasenici je bil danes opravljen kolektivni obred in pokop posmrtnih ostankov šestih žrtev agresije na Bosno in Hercegovino.

Po verskem programu in opravljeni opoldanski molitvi je obred za štiri identificirane in dve neznani osebi vodil tuzlanski mufti, dr. Vahid-ef. Fazlović.

– Tukaj smo vedno z veliko odgovornostjo do Bošnjakov, ki so vztrajni in ki živijo v Vlasenici v vseh džamijah. Na pokopališčih mučencev smo vedno z globokim sočutjem v duši, a tukaj se tudi opominjamo. Vezani smo na vse naše mučence. Na naših pokopališčih mučencev je veliko opomina in tukaj je poziv za vse nas, da ne obupamo. Smo na pravi poti, zahtevamo resnico in pravico ter prosimo Alaha dž.š., da se izpolni – je dejal mufti Fazlović.

Spomnil je, da se že leta ponavlja, da se še vedno išče okoli 700 mučencev, ki niso bili najdeni, mučencev Vlasenice.

– Delimo to bolečino z njihovimi družinami. Na ta dan sporočamo tistim, ki so prevzeli obveznosti, da institucionalno opravijo vsa dela, ki so povezana z raziskavami, iskanjem in identifikacijo vseh, ki so bili ubiti. Tudi letos smo čutili, koliko so Bošnjaki v Vlasenici pretreseni. Prav teh dni se širi veliko laži. Kdo to počne? Počnejo tisti, ki so v 90. letih ubijali otroke. Med tisoči ubitih Vlaseničanov je na stotine ubitih otrok. Takrat so ubijali otroke svojih sosedov, danes pa s lažmi zastrupljajo svoje otroke – je danes iz Vlasenice sporočil tuzlanski mufti, Vahid-ef. Fazlović.

Med prisotnimi so bili danes tudi Hamdija Fejzić, predsednik organizacijskega odbora za obeleževanje obletnice genocida v Srebrenici, poslanec v Narodni skupščini entitete RS, Ramiz Salkić, ter zvezni minister za begunce in razseljene osebe, Nerin Dizdar.

– Veliko je dogodkov, od aprila do septembra, kar zadeva Podrinje, in to je obdobje najtežjih dni agresije na BiH. Tudi zločin genocida se je zgodil julija, zato imamo v tem obdobju največ obeleževanj spomina na naše ubite. S tem dejanjem pošiljamo sporočilo, da nikoli ne bomo pozabili na naše ubite in pogrešane ter da jih bomo vedno iskali, ter da bomo v tem vztrajali – je sporočil Fejzić.

Salkić je poudaril, da se morajo Bošnjaki, dokler bodo živeli na teh prostorih, spominjati dni, ko so Bošnjaki preživeli številne množične zločine.

– Na vseh teh mestih moramo biti in se spominjati naših ubitih. To je naša obveznost. Mladim moramo posredovati, kaj se je dogajalo v času agresije na Republiko BiH. Spomin ni samo zaradi žrtev, ampak tudi zaradi tistih, ki so storili zločine, in zaradi njihovih potomcev, da vedo, kaj so njihovi predniki počeli – so besede Ramiza Salkića.

Minister Dizdar je dejal, da je vsako opelo opomnik, spomin in spominjanje.

– Naša obveznost do ubitih je večna. Apeliramo na vse, ki imajo vsaj malo zdrave pameti, da omogočijo iskanje ubitih, da razkrijejo te lokacije. Vemo, da Podrinje v svojih globinah skriva tisoče žrtev genocida. To je končno v interesu vseh in to je minimum človeškosti, ki jo je treba pokazati. Imamo splošen problem poskusa zanikanja genocida, vidimo zadnje pobude, ki prihajajo iz režima RS. To je velika civilizacijska sramota in sramota za te ljudi – poudarja minister Dizdar.

Na opelu je bil vsako leto do sedaj prisoten tudi Ismet Topalović, ki trdi, da je prva civilna žrtev agresije na BiH, oziroma ko se je začel napad na Vlasenico.

– Delal sem tukaj, ko je prišla vojska. Samo z božjo milostjo sem ostal živ. Dragi Alah me je zadolžil, da sem tukaj na vsakem opelu. Vsi moji sodelavci so bili pobiti. Nenehno se jih spominjam in nenehno berem hatme. Te rane nikoli ne bodo zacelile. Kdorkoli kaj ve, mora te informacije povedati, da se vse te družine pomirijo – je dejal Topalović.

Dve žrtvi, katerih identifikacija z DNK analizo do sedaj ni bila mogoča, sta bili izkopani na lokacijah Drum (Vlasenica) in Tabine Njive (Kladanj). Glede na razpoložljive informacije, da gre za žrtvi iz Vlasenice, je bil z soglasjem Islamske skupnosti in tožilstva BiH sprejet sklep o njunem pokopu pod oznako NN na današnjem kolektivnem opelu.

Kar zadeva žrtve, ki so bile identificirane, je bilo ugotovljeno, da gre za žrtve, ki so izginile leta 1992 in 1995 na območju Srebrenice, Donje Kamenice in Vlasenice.

Ena od žrtev, ki je bila danes pokopana, je Ahmet (Mujo) Musić, rojen leta 1939 v Vlasenici. Izginil je leta 1995 po padcu Srebrenice, njegovi ostanki pa so bili najdeni v množičnem grobišču Kamenica pri Zvorniku že leta 1998. Družina Ahmeta Musića vse do sedaj ni imela moči dati soglasja za identifikacijo, ker so bili posmrtni ostanki nepopolni. Kljub temu je po tem, ko je že pokopal brata, Musićev sin izrazil željo, da končno očeta položi v grob ob sebi.

Končni mir je našel tudi Haso (Bajre) Imširović, rojen leta 1946 v Vlasenici. Izginil je leta 1995 na območju Donje Kamenice, njegovi posmrtni ostanki pa so bili najdeni leta 2006 med izkopom žrtev iz množičnega grobišča Kamenica – Čančari.

Letos je bil pokopan tudi Ibro (Šefke) Durmić, rojen leta 1961 v Vlasenici. Izginil je na tem območju leta 1992, njegovi posmrtni ostanki pa so bili izkopani avgusta 2025 na lokaciji Jelovački potok.

Na isti lokaciji so bili najdeni tudi posmrtni ostanki Lutve (Sulje) Kučića, rojenega leta 1954 v Vlasenici. Izginil je leta 1992, njegovi posmrtni ostanki pa so bili najdeni 33 let kasneje, skupaj s posmrtnimi ostanki Durmića.

V Vlasenici je bilo do sedaj identificiranih in pokopanih 1.350 žrtev, od tega je bilo 830 žrtev ubitih v genocidu leta 1995, medtem ko je bilo 537 žrtev ubitih med letom 1992.

Izkopi so bili opravljeni na 200 lokacijah, na 23 lokacijah pa so bila odkrita množična grobišča. Med letom 2017 so bila odkrita zadnja množična grobišča žrtev Vlasenice in sicer na lokacijah Jelovačka česma, iz katere je bilo izkopanih 20 žrtev, ter Tugovo, iz katere je bilo izkopanih 11 žrtev.

Avgusta 2025 je bilo odkrito skupno grobišče prav na lokaciji Jelovački potok, od koder sta bili izkopani dve žrtvi, ki sta danes našli svoj končni mir. Inštitut za pogrešane osebe BiH še vedno išče 363 osebe s tega območja.