Vlaho Orepić: Že moj prihod v Sarajevo je sprememba politične paradigme do BiH

Pogovarjal: Armin Aljović

---

Poslanec v hrvaškem saboru in nekdanji hrvaški minister za notranje zadeve Vlaho Orepić bo v sredo obiskal Bosno in Hercegovino, ko se bo v prostorih Parlamenta Federacije BiH v Sarajevu srečal z delegacijo Hrvatskega narodnega sveta BiH in njegovim predsednikom Marijem Pejićem. 

Dan pred obiskom Sarajeva Orepić v intervjuju za novinarsko agencijo Patria govori o odnosih med Bosno in Hercegovino in Hrvaško, politiki HDZ in Dragana Čovića, pa tudi o svoji viziji, kako pospešiti sodelovanje med dvema sosednjima državama.

V Sarajevu boste v sredo imeli srečanje s predstavniki Hrvatskega narodnega sveta. Po tem je načrtovana konferenca za novinarje. Do sedaj se je večinoma HDZ vsiljeval kot ekskluzivna vez med Hrvati v BiH in Hrvati na Hrvaškem. So vaše ambicije morda spremeniti to politično paradigmo?

- Že moj prihod v Sarajevo je sprememba te politične paradigme in bi rekel, da je to dostojna zamenjava te napačne politike HDZ, ki ni uspela postati nekdo, ki bi artikuliral interese celotnega hrvaškega političnega telesa v BiH. 

Stranka Nova politika se zaveda te napačne politike do Hrvatov v BiH, katerih vitalni interes je trajni mir in blaginja v BiH kot samostojni, suvereni in mednarodno priznani državi.
Vloga Nove politike je, da to, kar sem povedal, postane sestavni del notranje in zunanje politike RH do BiH.

Vaša 'Nova politika' je stranka centra. Prej ste izjavili, da najširši del hrvaškega telesa pripada prav centru. Se lahko tako Hrvaška, kot tudi BiH in Srbija uprejo porastu populizma in nacionalizma, ki zajema Evropo? Saša Janković iz Srbije je predlagal, kot odgovor nacionalistom, boljše sodelovanje državljanskih strank v regiji. Kako se vam zdi takšna ideja

- Čeprav nisem nagnjen k politični delitvi na leve, desne in center, se Nova politika zaradi lažjega razumevanja postavlja kot širok center.
Najkrajše rečeno, politika je opravljanje dela za ljudi. Če to sprejmemo, potem nam je jasno, da sta populizem in ekstremizem vseh vrst le oblike nepolitike, ki so delo, torej interes napačnih in slabih ljudi, od katerih imajo narodi in države le škodo. 

Da bi se lahko uprli nepolitikam, je potrebna politika, torej je treba reševati probleme in delati za tiste, ki nas izvolijo. Takrat bodo napačni in slabi ljudje izgubili politični prostor.

Sodelovanje, ki ga predlaga gospod Janković, kot tudi vse druge pobude političnega sodelovanja, morajo imeti, da bi imele smisel, konkreten in uresničljiv politični cilj ali cilje, ki bodo konkretno življenjsko koristni za ljudi, ki jih zastopajo. 

Nepolitike na teh prostorih so svoje narode oropale pravic in osiromašile ter intenzivno praznijo življenjske prostore. To so življenjski in s tem tudi politični izzivi na teh prostorih. Kot sosedje bi si morali vsaj prenehati ovirati drug drugega, saj imamo vsi dovolj že "svojih muk".

Končno je čas za inženirski pristop k politiki, ki mora postati merljiva in preverljiva. Reševanje konkretnih problemov pogosto ni priljubljeno in s seboj nosi ogromno politično tveganje, kot je tudi moj prihod v Sarajevo. Vendar je to moja izbira in izbira ljudi, s katerimi uresničujem idejo Nove politike.

Odnosi med Bosno in Hercegovino in Hrvaško so najnižji od vojne do danes. Je lahko takšno stanje dolgoročno vzdržno? Kako spremeniti spopade v sodelovanje?

- Naši odnosi so nihali od resničnega sodelovanja in prijateljstva do medsebojne vojne. Rezultanta teh odnosov preprosto še ni in ne more biti zadovoljiva. 

Zagovornik sem tistega "najprej pometi pred svojim pragom, nato pa govori o drugem".

V tem duhu me skrbi politika gospoda Čovića, ki je škodljiva za BiH, pa tudi za RH. Politika, ki brez zakonitosti in legitimnosti v hrvaškem političnem telesu BiH, na silo, po vzoru g. Dodika, želi politiko vojnega plena predstaviti kot hrvaški interes. Skrbi me tudi eksistenčni strah in odvisnost od njegove v zadnjem času shizofrene politike, ki jo izkazujejo mnogi v Hercegovini, celo močni poslovneži. Bojijo se mu zameriti celo vladajoči na RH, saj je del vladajoče večine in s svojevrsno politično izsiljevanjem z mandati v Saboru RH dosega njihovo podporo.

V vsem tem se je oddaljil od resničnih interesov in potreb Hrvatov v BiH in se približal Dodiku, ki se med drugim protivi ozemeljski celovitosti BiH, pa tudi njeni NATO perspektivi. To ga postavlja v konflikt tudi z interesi RH, torej zapleta že tako zahtevno varnostno situacijo tega edinstvenega varnostnega območja, kamor spadata tudi RH in BiH.

Čović in njegov politični ekshibicionizem sta dominanten vzrok slabih odnosov med BiH in RH, vendar pa upanje daje dejstvo, da njegova politika dolgoročno "ne pije vode". Pojavljajo se politične pobude, ki gradijo politiko na načelih zaupanja in odgovornosti, ne pa na generiranju notranjih in zunanjih sovražnikov naroda, vere ipd.

Nova politika je ena od teh pobud. Verjamem v naše kmalu boljše odnose, korektnejše in vsebinskejše življenjsko in politično sodelovanje.

Hrvaška je zaprla mejo z BiH, medtem ko je meja med Srbijo in BiH napol odprta. To je povzročilo kopičenje migrantov na zahodnih delih BiH. Kot nekdanji minister za notranje zadeve Hrvaške, se bojite, da bi migrantska kriza v BiH na koncu lahko eskalirala?

- Vsekakor mora BiH narediti znatne dodatne napore pri organiziranju in opremljanju varnostnih in drugih potrebnih sil, da bi se uspešno soočila z izzivi begunskega vala. 

Ključno je sodelovanje vseh držav na migrantski poti, okoliščine pa so takšne, da se moramo pripraviti na dolgoletno migrantsko krizo, vendar v obsegu, ki ga je mogoče obvladovati.

Nekoč ste ocenili, da mandatov, ki jih politiki dobijo od volivcev na volitvah, ne gre razumeti kot privilegij, temveč kot orodje za vzpostavitev boljšega družbe. Dobite vtis, da volivci v državah regije sploh niso ozaveščeni, da so oni delodajalci politikov, ne obratno?

- So ozaveščeni, vendar so na žalost tudi eksistenčno odvisni od teh politikov.

Torej, ne marajo jih, vendar z glasovanjem zanje varujejo svoj doseženi življenjski komod, ki bi ga postavili pod vprašaj, če bi prišlo do politične spremembe.

To je nesprejemljivo, vendar razumljivo. 

Zato se morajo politične spremembe temeljiti na uresničevanju boljšega jutri za vse, ne le za tiste druge, ki osvojijo oblast. Takšne menjave oblasti smo že videli in so nepotrebne. Ne potrebujemo "da zjaše Kurt, da bi zajahal Murta".

Tukaj pridemo do ključne esence, ki ločuje politiko od populizma in drugih nepolitik. Ta esenca je solidarnost in sposobnost ustvarjanja in razvoja javnega dobrega. Tu smo, kjer smo, ker so dosedanje politike razvrednotene, ne generirajo solidarnosti niti javnega dobrega. 

Če bomo nadaljevali kot do zdaj, bomo vsi končali v strankarskih državah zasebnih lastnikov.