Vladino prelivanje iz šupljega v prazno, dolg državnih podjetij za davke v FBiH narašča

(Patria) - Podjetja v večinski državni lasti v Federaciji BiH so v lanskem letu dolgovala ogromne zneske za davke, po podatkih davčne uprave FBiH pa gre za znesek skoraj 1,6 milijarde KM.

Glede na poročilo o finančni reviziji za leto 2020 je davčna uprava FBiH v lanskem letu izdala 47 odločb o omejeni pravici razpolaganja s sredstvi na transakcijskih računih, s 25 je bil podpisan sporazum, račun je bil blokiran pri 59 davčnih zavezancih, 36 jih je v stečaju, eden je v postopku likvidacije, za 9 uporabnikov pa se ne izvajajo ukrepi, ker poteka postopek.

Na prvem mestu davčnih dolžnikov, ki so v postopku konsolidacije, so Železnice Federacije BiH z dolgom konec lanskega leta v višini 194.743.570 KM. Dolg Železnic konec leta 2019 je bil 199.480.875 KM, kar kaže, da je to podjetje v enem letu zmanjšalo dolg le za približno pet milijonov KM.

Za Železnicami sledijo rudniki rjavega premoga, lignita, premoga in boksita, Rudnik rjavega premoga Zenica pa prednjači s skupnim dolgom 152.964.981 km konec leta 2020, medtem ko je bil ta dolg leto prej 139.716.780 KM, kar pomeni, da je ta rudnik povečal dolg za približno 13 milijonov KM.

V postopku konsolidacije je sedem gospodarskih družb, med katerimi je največji dolžnik Agrokomerc d.d. Velika Kladuša z 41.155.719 KM dolga konec lanskega leta, Borac konfekcija iz Travnika pa je takoj za njim z dolgom 34.964.913 KM.

Poročilo opozarja, da kljub temu, da je davčna uprava FBiH izvajala dejavnosti za izterjavo dolgov z uporabo olajšav za davčne zavezance v večinski državni lasti, izterjava dolgov teh davčnih zavezancev kljub vsem olajševalnim ukrepom ni imela učinka, zato se je dolg leta samo povečeval in predstavlja 52 odstotkov dolga, ugotovljenega pri prisilni izterjavi.

Z uporabo ukrepa omejenega razpolaganja s sredstvi na transakcijskem računu pri večini davčnih zavezancev dolg pri prisilni izterjavi še vedno ostaja neporavnan in je nenehno naraščal zaradi obračunavanja zamudnih obresti. Učinki izterjave dolgov pri davčnih zavezancih, ki redno poravnavajo tekoče obveznosti, niso bili doseženi, saj je izterjava dolga pri prisilni izterjavi ostala v mirovanju in se le odlaša, ne glede na to, da se tekoče obveznosti redno plačujejo, je zaključeno.