Vlade ne zbirajo povratnih informacij državljanov o kakovosti javnih storitev

SARAJEVO, (Patria) - Le 43 % širše javnosti v šestih državah Zahodnega Balkana meni, da je poslovanje z njihovo javno upravo postalo lažje, kaže eden od zaključkov obsežne raziskave, izvedene v okviru projekta WeBER.

»Raziskava javnega mnenja o upravnih storitvah na Zahodnem Balkanu« je prva regionalna raziskava, posvečena zagotavljanju storitev, ki zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo.

Glede birokracije v javni upravi 48 % državljanov po Zahodnem Balkanu meni, da so bili poskusi ali pobude njihovih vlad za poenostavitev upravnih postopkov za državljane in podjetja v zadnjih dveh letih. Takšnega mnenja je večina državljanov Kosova (57 %) in Srbije (55 %), medtem ko je v Bosni in Hercegovini ta delež 28 %.

- Splošno gledano, podatki raziskave razkrivajo velike razlike med posameznimi državami Zahodnega Balkana glede dojemanja državljanov o različnih vidikih zagotavljanja storitev, vendar pa je pereč izziv in eden od presenetljivih zaključkov te raziskave očitno pomanjkanje mehanizmov, ki državljanom omogočajo podajo mnenja o kakovosti storitev, ki jih prejemajo od države – pravi Milena Lazarević, programska direktorica Centra za evropske politike iz Beograda, koordinatorka projekta.

Le približno tretjina državljanov v regiji potrjuje, da je njihova uprava v zadnjih dveh letih iskala povratne informacije o tem, kako izboljšati upravne storitve – od 13 % v Bosni in Hercegovini do 44 % v Albaniji. Ena tretjina vprašanih iz regije se strinja, da imajo kot uporabniki javnih storitev možnost poslati povratne informacije o kakovosti storitev, ki jih prejemajo – od 15 % državljanov v Bosni in Hercegovini do 38 % na Kosovu.

- Če ni mehanizmov za pošiljanje povratnih informacij, vlade ne morejo vedeti, kaj državljani mislijo o obstoječih storitvah in kako jih izboljšati. Treba je poudariti, da državljani kot davkoplačevalci financirajo te storitve, medtem ko raziskava kaže, da vlade v regiji pogosto ne skrbijo za potrebe državljanov in zaupanje državljanov – je izjavila Anida Šabanović, raziskovalka projekta Weber pri Zunanjepolitični iniciativi BH.

Podatki raziskave so prav tako razkrili nizko stopnjo javne ozaveščenosti o dostopnosti e-storitev po regiji, ki se giblje od 19 % v Bosni in Hercegovini do 53 % v Makedoniji. Le 35 % vprašanih, ki se zavedajo e-storitev v svojih državah, trdi, da jim je v zadnjih dveh letih »vedno« uspelo pridobiti storitev, ki so jo iskali na spletu. Ta odstotek se giblje od 23 % v Albaniji do 47 % v Srbiji.

Glede vključenosti spremljanja zagotavljanja storitev se le četrtina (26 %) državljanov strinja, da so državljani ali civilna družba vključeni v spremljanje storitev. Najvišji delež odobravanja prihaja iz Albanije (35 %), najnižji pa iz Bosne in Hercegovine (11 %).

- Rezultati raziskave so koristni za vlade vseh držav regije, saj kažejo na nekatere največje težave pri sistemih zagotavljanja storitev. Na splošno bi morale oblasti v Bosni in Hercegovini ter v regiji okrepiti prizadevanja za zmanjšanje birokracije ter izboljšanje sistema zagotavljanja storitev in spremljanja procesov s strani organizacij civilne družbe in državljanov – je izjavila Anida Šabanović.

Projekt krepitve zmogljivosti civilne družbe za spremljanje reforme javne uprave na Zahodnem Balkanu – WeBER – je triletni projekt, ki ga financira Evropska unija in sofinancira Kraljevina Nizozemska. Splošni cilj WeBER-ja je povečati pomen, sodelovanje in zmogljivosti organizacij civilne družbe in medijev na Zahodnem Balkanu za zagovarjanje in vplivanje na oblikovanje in izvajanje reforme javne uprave (RJU).

Projekt WeBER izvaja Think for Europe Network (TEN), mreža, ki jo sestavljajo think tank organizacije Zahodnega Balkana, ki se ukvarjajo z raziskovanjem javnih politik na področju evropskih integracij. Koordinator projekta WeBER je Center za evropske politike (CEP) iz Beograda, v BiH projekt izvaja Zunanjepolitična iniciativa BH, partnersko podporo pri izvajanju pa nudi Center za evropske politike (EPC) iz Bruslja.

Članice mreže TEN so Zunanjepolitična iniciativa BH (VPI BH) iz Sarajeva, Center za evropske politike (CEP) iz Beograda, Inštitut za evropsko politiko (EPI) iz Skopja, Inštitut alternativa (IA) iz Podgorice, Skupina za pravne in politične študije (GLPS) iz Prištine in Inštitut za demokracijo in mediacijo (IDM) iz Tirane.