Vlada določila Predlog zakona o notranji trgovini: Nedelja neradni dan za prodajne objekte, obstajajo izjeme

(Patria) - Vlada Federacije BiH je danes na predlog Zveznega ministrstva za trgovino določila Predlog zakona o notranji trgovini. Gre za popolnoma novo zakonsko besedilo, ki ureja področje trgovine in je usklajeno s številnimi akti Evropske unije. S tem zakonom se med drugim urejajo pogoji in način opravljanja trgovine in trgovinskih storitev, oblike trgovine ter način oblikovanja in označevanja cen.

Spomnimo, to zakonsko rešitev je zvezna vlada v obliki osnutka določila in poslala v parlamentarni postopek decembra lani. Oba doma Parlamenta FBiH sta na sejah aprila in maja letos sprejela osnutek tega zakona, nato pa je Zvezno ministrstvo izvedlo potrebne javne razprave.

Predlagatelj v obrazložitvi poudarja, da novi zakon dodatno ureja ravnanja in obveznosti trgovcev, na celovitejši način pa ureja tudi vprašanja, pomembna za potrošnike (odobravanje popustov, prodaja po znižani ceni). Uvaja se tudi sodobna nomenklatura ter klasifikacija oblik in načinov trgovine, pa tudi novi instituti (posebne tržne institucije in podobno), z namenom razvoja tržne konkurence in enakopravnosti trgovcev.

Ureja se tudi trgovska evidenca, spremljanje trgovine in trga, varstvo potrošnikov, prepoved omejevanja trgovine in začasni ukrepi omejevanja trgovine ter delovni čas v dejavnosti trgovine. V zvezi s tem je določeno, da delovni čas prodajnih objektov določi trgovec v obdobju od ponedeljka do sobote v skupnem trajanju 90 ur na teden, ter da so prodajni objekti zaprti ob nedeljah in na praznike.

Natančneje je določeno, da Vlada Federacije BiH ali pristojno ministrstvo z odločbo ali uredbo določi, kateri prazniki so dela prosti v Federaciji BiH, ter da se z odločbo lahko določi, kateri prodajni objekti so dolžni obratovati med prazniki.

Te določbe o delovnem času se ne uporabljajo za cvetličarne, pekarne, trgovine s spominki, objekte tradicionalnih in starih obrti, pa tudi ne za prodajne objekte, ki so znotraj ali so sestavni del železniških in avtobusnih postaj ter letališč, bencinskih črpalk, bolnišnic, hotelov, prostorov kulturnih in verskih objektov, muzejev in naravnih parkov, pokopališč ter specializiranih trgovin, povezanih s prodajo na pokopališčih. Prav tako se ne uporabljajo za odkup primarnih kmetijskih proizvodov, prodajo lastnih kmetijskih proizvodov na stojnicah, mizah in v boksih na tržnicah in zunaj tržnic na drobno, kot tudi ne za priložnostno prodajo v okviru sejmov, prireditev in razstav, nato prek elektronskih trgovin, avtomatov ter prodajo v proizvodnih objektih družinskih kmetij. Določbe se ne uporabljajo niti v času razglasitve naravne nesreče in izrednega stanja, v tem primeru pa delovni čas prodajnih, skladiščnih in pisarniških objektov določi Zvezna uprava civilne zaščite. Prav tako je določeno, da delovni čas dragstorja traja od 00.00 do 24.00 ure vsak dan.

Novi zakon podrobno ureja tudi internetno prodajo, ob upoštevanju njenega vse večjega deleža v skupnem maloprodajnem prometu. Glede na to, da se z razvojem internetne prodaje pojavljajo tudi določena odstopanja zaradi pravno neurejenega stanja na področju elektronskega poslovanja in netočnih zakonskih rešitev, s katerimi je to področje minimalno urejeno, je bilo poudarjeno, da je bilo treba predvideti ustrezne mehanizme za sankcioniranje takšnega ravnanja.

Predlagani so tudi ukrepi prepovedi nepoštenega trgovanja ter nadzor. Predpisani so prekrški za kršitev določb tega zakona ter inšpekcijski nadzor nad njihovim izvajanjem in kazenske določbe. Natančneje so določene tudi materialnopravne določbe, ki dajejo konkretna pooblastila za sprejemanje upravnih ukrepov inšpektorju v postopku inšpekcijskega nadzora nad uporabo določb tega zakona.