Vlada je sprejela nove zakone o prispevkih in dohodnini

SARAJEVO, (Patria) - Zvezna finančna ministrica Jelka Milićević je po današnji seji vlade Federacije BiH poudarila, da novi zakoni o prispevkih in dohodnini zadevajo vsakega državljana, ki jih je vlada Federacije BiH v obliki predloga sprejela na današnji seji v Sarajevu in jih poslala v parlamentarno proceduro.

- To so zakoni, ki urejajo pravila prispevkov za delodajalce, pravice zaposlenih in upravičencev do teh pravic iz proračunskih skladov in so na nek način zakoni, ki so opredeljeni v okviru reformne agende - je dejala Milićević.

Pomen sprejetja tega zakona se odraža v dejstvu, da se bo celovito uredilo to področje in izognilo veliki neenotnosti v smislu stopenj, osnov in obveznosti prispevkov.

Predlagane rešitve odpravljajo prispevke na breme delodajalcev, skupna stopnja prispevkov pa se znižuje s sedanjih 41,5 na 33,5 odstotka. Hkrati se razširja osnova za obračun prispevkov, poleg plač pa se bo obračunaval tudi na dodatke za topli obrok in regres.

- Torej, temeljno načelo je bilo razširitev osnove za obračun davkov in prispevkov ter na nek način znižanje te stopnje. Do sedaj smo imeli prispevke glede plač in dodatkov 41,5 odstotka, vendar je bila njena posebnost poleg višine tudi težava, saj so bile tam zapletenosti, oziroma specifičen način obračuna. V novem zakonu, poleg tega, da smo želeli razbremeniti ceno dela, smo želeli olajšati tudi sam obračun prispevkov. Ta je v tem predlogu zakona 33,5 odstotka in je sestavljen iz prispevkov za pokojninsko zavarovanje 18,5 odstotka od bruto plače, 13,5 odstotka za zdravstvo in 1,5 odstotka za brezposelnost - je dejala Milićević.

Milićevićeva je dodala, da so zakoni pomembni tudi za zaposlene, saj je bilo do sedaj veliko delež neobdavčenih prejemkov, tako da so delavci pogosto imeli nizke osnove za vplačilo prispevkov, s tem pa tudi nizke pokojnine, ko bi se upokojili.
Poudarila je, da se v tem trenutku vsi prejemki, ki se prejemajo iz delovnega razmerja ali mimo delovnega razmerja, obdavčijo in vplivajo oziroma vstopijo v osnovo za obračun pokojninskega zavarovanja.

- Posebej so specifični dodatki, ki so bili do sedaj po avtorskih delih - prejemki iz samostojnega dela. Namreč, plačevali so se, vendar ni bilo nobenih pravic iz teh prejemkov, torej davkov in prispevkov. V tem primeru tudi ti prejemki, oziroma plačani prispevki, vstopijo v osnovo za prihodnjo pokojnino in podobno - je poudarila Milićević.

V zakonih so prepoznani prejemki iz šestih osnov - prejemki iz dela v delovnem razmerju, to je delo zaposlenih pri delodajalcu. Drugi je dohodek iz samostojnega dela, to so pogodbe o delu, delo v komisijah, zastopniških organih, občasna dela pri delodajalcih pod določenimi osnovami.

Prav tako je tu tudi dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, to so oddajanje v najem ali pridobivanje pravic od prodaje nepremičnin.

- Prejemki iz finančnih naložb se prvič obdavčijo in prihodki od izplačila dividend. Poleg tega imamo tudi del obresti, kjer se samo ob terminski vlogi obdavči po stopnji 10 odstotkov in ostali prihodki, ki so prihodki za posebne športne delavce, umetnike oziroma ljudi v športu in kulturi - je rekla Milićević.

V primerjavi z veljavnim zakonom se v predlaganem zakonu o dohodnini obdavčijo vsi dobitki od iger na srečo, kar pomeni, da ne bo več neobdavčenega dela.

- Na tak način bomo, ker nam ni uspelo s spremembami in dopolnitvami zakona o igrah na srečo, ta del obdavčitve vseh dobitkov od iger na srečo vrnili skozi dohodnino - je poudarila zvezna ministrica.

Glede na to, da je bila do sedaj enotna stopnja 10 odstotkov, se z novim zakonom o dohodnini uvajajo tri stopnje - ena je ničelna za plače do 700 KM, stopnja 10 odstotkov je za dohodke do 1.500 KM in 20 odstotkov za več kot 1.500 KM.

S tem davčnim bremenom je namen ustvariti razliko med tistimi z nižjimi prejemki oziroma na škodo tistih, ki imajo višje prejemke.

Pomočnica zvezne finančne ministrice Mira Bradara je pojasnila, da so se pri sprejemanju novih zakonov izhajali iz načel ohranjanja nevtralnega vpliva na prihodke proračunskih skladov.

- Drugo načelo je bilo razširitev osnove in znižanje stopenj prispevkov, in ne samo, da so se stopnje znižale za približno osem indeksnih točk (s 41,5 na 33,5 odstotka), ampak je zelo pomembno, da sta usklajena osnova in stopnje skoraj po vsej državi. To je pomemben korak naprej - je potrdila Bradara.

Pomočnik zvezne finančne ministrice Hajrudin Hadžimehanović je državljanom sporočil, da se z zakonom o prispevkih odpravlja skupni znesek stopnje prispevkov na plačo v višini 10,5 odstotka (parafiskalni del, ki je bremenil delodajalca).