Vlada nestranačkih strokovnjakov edina priložnost za evropsko prihodnost BiH

Pišeta: Muharem Cero, Armin Aljović

---

 
Zadnje poroičilo Evropske komisije, predstavljeno v sredo v Bruslju, ni povsem in v celoti določilo položaja Bosne in Hercegovine in njene prihodnje statuse glede evropske perspektive. Jasno je, da mora Bosna in Hercegovina v neki obliki pogojevanega kandidatskega statusa potrditi svojo zavezanost Evropski uniji z nadaljevanjem izvajanja zastavljenih reform, predvsem reform na področju vladavine prava, javne uprave, ter izboljšanjem funkcionalnosti institucij v državi.

Sporočila poroičitelja Evropskega parlamenta za BiH Cristiana Dana Prede gredo v smeri spodbujanja Bosne in Hercegovine k pospešenemu zaključku reform, kar bi odprlo možnost, da Svet Evrope in njegove članice prepoznajo ta trud in kot nagrado za to Bosni in Hercegovini v kratkem podelijo status kandidatke za članstvo v Evropski uniji.

Seveda, od Bruslja ostaja jasna zahteva, da mora Bosna in Hercegovina predvsem oblikovati izvršilne organe (vlade) na vseh ravneh v državi, ki niso oblikovani niti sedem mesecev po oktobrskih volitvah.

Soočeni s pat pozicijo glede oblikovanja sveta ministrov BiH in blokado Letnega nacionalnega programa ANP (blokada poti BiH v NATO), je mogoče lahko predvideti, da bi negotova situacija v BiH lahko trajala još, in na koncu onemogočila doseganje ciljev, ki jih EU nalaga Bosni in Hercegovini. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali lahko v trenutnem modalitetu partitokratskih reprezentacij, kot načina vladanja političnih elit v BiH sploh pride do aktivacije večletnega zastoja izvajanja pogojevanih reform v Bosni in Hercegovini.

Brez obotavljanja, takoj je mogoče ugotoviti, da tak model ne more dati željenih učinkov. V takšnih okoliščinah Bosna in Hercegovina preprosto ne more odgovoriti na zahteve Evropske unije in njeni državljani ne morejo postati enakopravni z drugimi Evropejci. Konkretno, srastanje političnih strank s pravosodnimi strukturami na vseh ravneh v BiH je razvrednotilo in evtaniziralo kakršnokoli možnost reforme vladavine prava v državi kot primarni cilj v primeru doseganja evropskih standardov demokracije.

Končno, rigidno partitokratsko kadrovanje v institucijah BiH je namnožilo tudi nekompetentno javno službo v državi in onemogočilo izvajanje osnovne naloge te javne službe, to je prilagajanje Bosne in Hercegovine in njenih državljanov demokratičnim standardom Evropske unije.

Možn odgovor na grozečo paralizo države bi bil v opustitvi nakaradne modela tako imenovane etnične reprezentativnosti in sprejetju - za ta trenutek zaželjenega - modela oblikovanja strokovnih vlad, kot bi problem korumpiranega bh. pravosodja v tem trenutku lahko rešilo le ponovno uvedba mednarodnih strokovnjakov v pravosodni sistem BiH.

Glede na to, da so zastavljeni roki kratki, in da bo oblikovanje novih struktur EU (Evropske komisije, Sveta Evrope...) verjetno trajalo, bi hitro vzpostavljena taka strokovna vlada dala upanje, da se lahko očakane reforme v BiH izvedejo v zadostni meri in v objektivnem roku, evropske institucije bi v tem primeru imele razlog, da BiH nagradijo s statusom kandidatke za članstvo v Evropsko unijo.

Ni pretenciozno eno tako vlado strokovnjakov – in teh je tako znotraj BiH kot zunaj države - prepoznati in imenovati v tem trenutku kot vlado narodne rešitve.

Ne-strankarski strokovnjaki, osvobojeni političnih volj etničnih oligarhij in posvečeni cilju doseganja kandidatskega statusa BiH za članstvo v Evropski uniji, bi zagotovo bilo izraz politične volje bosanskohercegovskih državljanov ne glede na njihovo etnično in entitetno pripadnost.

Ostaja le še vprašanje, ali so se strankarske oligarhije v BiH pripravljene odreči svojega udobja oblasti za dobrobit državljanov.