Vlada FBiH trenutno financira samo upokojence in državne uslužbence, noben zakon v korist gospodarstva

SARAJEVO, (Patria) – Analitiki in nevladne organizacije menijo, da Vlada FBiH trenutno skrbi le za dve skupini ljudi: upokojence in državne uslužbence, medtem ko je celoten realni sektor zanemarjen, kar vodi v slab napredek gospodarstva v državi.

Enaka ali še slabša je situacija tudi v drugem bh. entitetu RS. V obeh entitetih oblasti najemajo kredite, da bi izplačevale plače v javni upravi in pokojnine, kar ustvarja navidezen prikaz socialnega miru, vendar državo vodi v večje dolžniško suženjstvo.

Statistični podatki kažejo, da je samo v FBiH okoli 400.000 upokojencev. Po podatkih Agencije za statistiko BiH je v letu 2015 število zaposlenih v pravnih osebah v BiH znašalo 685.294 oseb, skoraj vsak tretji zaposleni pa je državni uradnik, kar bosansko administracijo uvršča med največje, a tudi najbolj neučinkovite v vsej Evropi.

Federalne oblasti v celotnem letu 2017 niso sprejele nobenega zakona, ki bi pospešil poslovanje realnega sektorja in odprl nova delovna mesta.

V poročilu Centrov civilnih iniciativ, nevladne organizacije, ki spremlja izvajanje Reformske agende, je navedeno, da je resna politična kriza skoraj v celoti blokirala izvajanje te agende, zato se na državni in entitetni ravni beležijo nikakršni ali zelo skromni rezultati pri izvajanju.

Skoraj vsak drugi delavec, ali približno 45 odstotkov delavcev v FBiH, ima plačo pod 500 KM, medtem ko se 73 odstotkov delavcev nahaja v območju relativnega siromaštva s plačo pod 800 KM (podpovprečna plača).

V nasprotju z deklarativnimi stališči vlad v BiH se je odstotek zaposlenih v javni upravi v FBiH zmanjšal za 0,65 odstotka, v RS pa za 1,03 odstotka, kar je v obeh primerih nepomembno, saj ne kaže na uspeh vladnih ukrepov, kot je moratorij na nova zaposlovanja v državni službi ali širši javni upravi.

V FBiH je konec lanskega leta začela veljati tudi Pravilnik o uporabi Zakona o dohodnini, s katerim je bil obdavčen vsak topli obrok nad 8,5 KM na dan, pa tudi regres nad 400 KM, kar je Ekonomsko-socialni svet ocenil kot nov udarec za delodajalce in delavce, saj novi davki na tople obroke niso bili spremljani z zmanjšanjem davkov na plače, čeprav so iz Vlade FBiH to napovedovali.

Propala je tudi pobuda državnega poslanca SDP BiH Saše Magazinovića, ki je zahteval, da gospodarstvo državi plačuje DDV šele, ko sami izterjajo blago ali storitev, namesto da DDV plačujejo po izdanem računu, kot je zdaj. Uprava za neposredno obdavčenje je tak predlog zavrnila s kratkim pojasnilom, da predlagani sistem ni sprejemljiv.