Vlada FBiH napoveduje novo znižanje stop prispevkov, vendar je treba paziti tudi na stabilnost skladov

(Patria) - Od 1. julija letos v Federaciji Bosne in Hercegovine začne veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih, s katerim se skupna stopnja prispevkov na breme delodajalcev znižuje s sedanjih 10,5 na 5 odstotkov. S tem se skupna stopnja prispevkov v FBiH, ki je doslej znašala 41,5 odstotka, praktično zniža za 13,25 odstotka.

Znižanje prispevkov je, kot so pojasnili iz Vlade FBiH, pomemben korak v nadaljevanju širše ekonomske reforme s ciljem razbremenitve dela, vračanja dostojanstva delavcem, spodbujanja legalnega zaposlovanja in zatiranja sive ekonomije.

Premier Federacije Bosne in Hercegovine, Nermin Nikšić, je ob tej priložnosti povedal, da vlada ne pušča prostora za improvizacijo.

"Vsak potez, ki ga naredimo, je medsebojno povezan in načrtovan. Prvi je bil dvig minimalne plače, zdaj znižujemo prispevke, naslednji pa je fiskalizacija. Vse to so členi iste verige reforme, katere cilj je močnejše, pravičnejše in sodobnejše gospodarstvo," je dejal Nikšić.

Sicer se znižanje prispevkov ujema s širšim reformnim okvirom, ki ga podpira tudi poslovna skupnost.

Znižanje prispevkov predstavlja prvo fiskalno razbremenitev delodajalcev po letu 2009. Iz Združenja delodajalcev FBiH so pozdravili sprejetje zakona, ki so ga ocenili kot pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja, zlasti po dvigu minimalne plače, ki je povečal skupne stroške dela.

Po njihovih ocenah, kot so o tem že govorili, ta ukrep predstavlja znatno olajšanje, hkrati pa koristi tudi delavcem, saj ustvarja pogoje za večje formalno zaposlovanje in stabilnost izplačil. Delodajalci so prav tako izrazili pričakovanje, da bo do konca leta sledil drugi val reform, vključno s fiskalizacijo transakcij in dodatnim znižanjem prispevkov.

"Reformo vodimo v etapah, odgovorno in postopno, brez ustvarjanja finančnega vakuuma. FBiH mora ostati stabilna, hkrati pa mora postati partner delavcem in delodajalcem. In to zdaj počnemo s konkretnimi potezami, ne le deklarativno," je pojasnil Nikšić.

V začetku letošnjega leta je začela veljati odločitev vlade o minimalni plači, s katero se je najnižja mesečna neto plača v FBiH povečala na 1.000 KM.

Na dan 31. maja 2025 je število aktivnih poslovnih subjektov v FBiH znašalo 133.593, kar je povečanje v primerjavi s 129.784 iz maja lani. Prav tako je število zaposlenih na isti datum znašalo 546.129, kar je rast v primerjavi z aprilom 2025, ko je bilo število zaposlenih 544.613, čeprav je v primerjavi z decembrom 2024 prišlo do padca števila zaposlenih.

Pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter za primer brezposelnosti v prvih petih mesecih prav tako beleži rast. V obdobju januar–maj 2025 je bilo pobranih 2,56 milijarde KM prispevkov, medtem ko je v istem obdobju 2024 ta številka znašala 2,22 milijarde KM, kar predstavlja porast za več kot 336 milijonov KM.

Ti kazalniki kažejo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival tako na proračune kot na zaposlovanje, trdi Nikšić.

"Dokazali smo, da lahko rast plač in rast proračunskih prihodkov hodita z roko v roki. Ljudje porabijo več, ko imajo več, delodajalci pa vse bolj spoznavajo, da se dolgoročno splača igrati po pravilih. Naša vloga je, da pravila naredimo poštena in znosna," je dejal Nikšić.

V načrtu je tudi drugi krog znižanja prispevkov, ki bi lahko bil implementiran do konca leta, s čimer bi se na koncu uvedla enotna stopnja prispevkov. Vlada poudarja, da bodo vsi ukrepi skrbno tempirani, drugi krog znižanja prispevkov pa bo v korelaciji z uvedbo fiskalizacije, da bi se zagotovila stabilnost skladov.

"V političnem okolju, kjer se pogosto improvizira in odlagajo pomembne reforme, v Federaciji dokazujemo, da je spremembe mogoče izvajati načrtno in odgovorno. Uveljavitev zakona od 1. julija je še en konkreten korak v nizu reform, ki smo jih napovedali in jih zdaj dosledno izvajamo," je zaključil Nikšić.

V ponedeljek, 30. junija, bo potekala seja ESV za območje FBiH, na kateri bodo analizirani zbrani podatki, učinki uredb Vlade FBiH in obravnavano podaljšanje uredbe o izplačilu neobdavčene pomoči delodajalca delavcem. Namesto dosedanjih 450 KM na delavca mesečno naj bi bil ta znesek nižji, glede na to, da se bodo zaradi znižanja stopenj prispevkov znižali tudi prispevki na breme delodajalca.