Vlada FBiH na čelu z Novalićem najema kredite, da bi dr. Izetbegović bila uspešen menedžer?

Zvezna vlada je sprejela informacijo o stanju v zdravstvu v Federaciji BiH in jo bo posredovala Domu narodov Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine kot podlago za izvedbo tematske seje, posvečene zdravstvu v FBiH, ki je predvidena za 30. junij 2016, piše Patria.

Toda za to informacijo se skriva želja, da se Sebija Izetbegović prikaže kot verodostojen menedžer, ki s KCUS-a vztrajno pošilja novice o dolgu v višini 100 milijonov KM, ki ga je podedovala. Izetbegović doslej nikoli ni pojasnila, kaj je storila kot članica upravnega odbora od 2010 do 2014, da bi preprečila takratni upravi na čelu s Farisom Gavrankapetanovićem, ko je nastal največji dolg. Nasprotno, Izetbegović govori izključno o dolgu, ki je nastal leta 2015, vendar struktura dolga javnosti nikoli ni bila predstavljena. In da bi vlada lahko pomagala, je treba poznati natančne preseke dolgov, komu, kako in zakaj.

Vendar iz Vlade FBiH, na čelu katere je Fadil Novalić, pravijo, da je cilj informacije seznaniti člane vlade s problematiko financiranja zdravstvenega sektorja, zlasti kliničnih centrov v Federaciji BiH, in potrebo po sanaciji ugotovljenih izgub.

Program dela Vlade FBiH za obdobje 2015–2018 v delu, ki se nanaša na zdravstvo, predvideva neprekinjene aktivnosti za konsolidacijo zdravstvenega sektorja ter njegovo finančno, organizacijsko in strateško prestrukturiranje.

Novalić in ostali ministri so šli še korak dlje ter se sklicevali tudi na Reformsko agendo. Toda ali v Vladi FBiH vedo, na kakšen način smejo pomagati? Kot so navedli iz vlade, so direktorji zdravstvenih ustanov podprli pobudo Vlade Federacije BiH za sanacijo dolgov bolnišnic. Toda ali se sprašujejo, kaj si mislijo državljani v tej državi...

Na kakšen način nameravajo sanirati dolgove? Zakon je jasen: lahko le najamejo kredite, ki pa jih bodo vračali državljani te države, ki trenutno niso zadovoljni z zdravstvenim sistemom.

Sicer pa je zdravstveni sektor v Federaciji BiH zadolžen za neverjetnih 370 milijonov mark. Od tega zneska 107 milijonov KM dolguje Univerzitetna klinična bolnišnica Mostar po izjavi direktorja Anteja Kvesića, medtem ko dolg Univerzitetnega kliničnega centra Sarajevo po trditvah direktorice Sebije Izetbegović znaša 100 milijonov KM.

Jasno je, da vlada ne more izvesti odpisa dolga, kot je to po vsej verjetnosti načrtovano v političnih centrih moči, ko gre za dobavitelje ali tretje osebe. To bi pomenilo, da bi vsi ti tožili vlado in na sodišču dobili primere, če bi se to zgodilo.

Za takšne izlete bi bilo treba spremeniti tudi zakone, zato bi izredna seja 30. junija lahko bila zelo zanimiva.