Vlada FBiH dodatno zmanjšuje stopnje davka na dohodek in prispevke

SARAJEVO, (Patria) – Premier FBiH Fadil Novalić je po današnji seji Vlade FBiH dejal, da je bil zaključen pomemben niz zakonov o notarih, kar omogoča pridobitev različnih dovoljenj in soglasij, ki so bila v čakanju. Zakon o reprezentativnosti sindikatov je del paketa zakonov Združenja delodajalcev, ki bo posredovan v Parlament FBiH. Ministrica za finance Jelka Milićević je pojasnila, da je prišlo do zmanjšanja davka na dohodek.

„Prišli smo do rešitve, da se zaradi povečanja povprečne plače prag poveča do 800 KM neto plače, ki bo oproščena plačila davka na dohodek, vse druge pa bodo imele 13 odstotkov. V okviru tega zakona smo razširili osnovo“, je dejala Milićević. 

Pojasnila je, da imajo delodajalci zdaj strošek za prispevke 41,5 %, s temi amandmaji pa bodo dosegli zmanjšanje na 32,5 %.

„Naša minimalna plača je bila nizka, zato so jo delodajalci izkoriščali. Vsi delodajalci, ki imajo plačo izplačano do 650 KM, bodo imeli enake stroške. Vse nad 650 KM bo nižja stopnja. Poenostavili smo stopnje na plačo, tri stopnje in tri prispevke, in davčnim inšpektorjem je to enostavno za nadzor. Upam, da bomo še naprej zniževali te stopnje“, je dejala Milićević. 

Novalić je govoril tudi o stanju v rudnikih in navedel, da je rudarski sektor v krizi, naložbe pa velike. 

„Bilo bi zelo neprofesionalno, če bi zgradili bloke, rudniki pa ne bi mogli oskrbovati teh blokov, za katere je treba odplačati kredite in obveznosti. Rekli smo, da se rudniki Banovići, Kakanj in Kreka prestrukturirajo, kar pomeni racionalizacijo poslovanja, nabave, servisiranje dolgov“, je dejal Novalić. 

Pojasnilo amandmajev Vlade FBiH

Vlada Federacije BiH je danes potrdila več amandmajev na predloge treh zakonov, ki so v parlamentarni proceduri in postanejo sestavni del zakonov ter ciljajo na ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja v Federaciji BiH. Cilji amandmajev (skupno 21) na Predlog zakona o računovodstvu in reviziji v FBiH so ustvarjanje pogojev za učinkovitejše delo, zmanjšanje stroškov in olajšanje poslovanja. Tako je z enim amandmajem predvideno, da v maloprodajnih in veleprodajnih objektih, kjer pogosto prihaja do sprememb cen, popis premoženja ni nujen, če se lahko s knjigovodskimi evidencami zagotovijo podatki o zalogah. Pri tem ostaja obveznost popisa premoženja enkrat letno.

Glede revizorjev amandmaji predvidevajo zmanjšanje postopkov in olajšanje njihovega dela z ukinitvijo licence za določeno obdobje in obveznosti vložitve vloge za njeno podaljšanje po poteku treh let. Vendar pa so določeni tudi pogoji, pod katerimi se licenca lahko odvzame. Z namenom razbremenitve delodajalcev, med devetimi amandmaji na Predlog zakona o prispevkih sta tudi dva, s katerima je stopnja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjšana za 0,5 indeksne točke, kolikor je tudi zmanjšanje prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Trije amandmaji so povezani s predlaganim zmanjšanjem skupne stopnje prispevkov za eno indeksno točko, in sicer po 0,5 indeksne točke na prispevek za pokojninsko-invalidsko zavarovanje in za brezposelnost. Na ta način skupno predlagano stopnjo 32,5 odstotka sestavlja 18 odstotkov za pokojninsko, 13,5 odstotka za zdravstveno in en odstotek za zavarovanje za primer brezposelnosti.
Kot je predvideno, bi se uporaba tega zakona začela 1. 1. 2020. leta. S predlaganimi sedmimi amandmaji na Predlog zakona o davku na dohodek so spremenjene tudi stopnje davka na dohodek, in sicer 10 odstotkov in 13 odstotkov, nadalje pa je z zakonom določeno, da se vsi dohodki, z izjemo dohodka od naložb kapitala, oziroma dividend, obdavčijo po enotni stopnji 13 odstotkov.

Po enem od amandmajev so med prihodke, ki niso vključeni v osnovo za davek na dohodek, dodani prihodki, ki jih fizične osebe – državljani ustvarijo v obliki daril od svoje ožje družine. Čeprav je to vprašanje urejeno s kantonalnimi predpisi, je ta prihodek vključen tudi med izzete prihodke od davka na dohodek, z namenom izogibanja različnim interpretacijam kantonalnih davčnih predpisov ter obdavčitve
pomoči, ki jo osebe prejemajo od svoje družine.

Z vključitvijo osebnega odbitka je uvedeno progresivno obdavčenje dohodka od nesamostojnega in samostojnega dela z namenom zaščite tako imenovanega nizkega dohodka, ki je postavljen na mejo 800 KM, davčna obremenitev pa je prenesena na ostale dohodke. Zaščita dohodka iz osnove delovnega razmerja, ki znaša manj kot 800 KM mesečno, se bo z uvedbo osebnega odbitka odrazila kot ničelna stopnja
davka na dohodek na prejemke do 800 KM. Na ta način so zaposleni s prejemki do 800 KM oproščeni plačila davka na dohodek.

Ker gre za davčni zakon, ki zahteva uporabo od začetka davčnega obdobja, oziroma koledarskega leta, je bil za začetek njegove uporabe določen nov rok 1. 1. 2020. leta.