Umetna inteligenca je novo področje obračuna velikih sil in posega na vsa področja našega življenja

Piše: Armin Sijamić

Tehnološki napredek države je pogosto najboljši dokaz njenega razvoja. To še posebej velja za industrijo in vojsko, v zadnjih desetletjih pa skoraj za vsa področja življenja. Razvoj tehnologij se bo z razvojem umetne inteligence, ali samo AI (engl. Artificial Intelligence), še dodatno pospešil. Svetovne sile so se podale v tekmo z namenom spremeniti svet, kot ga poznamo.

Za začetek poskusimo definirati, kaj je AI. Čeprav obstaja mnogo različnih definicij, je v najkrajšem smislu to del informatike, ki že sedemdeset let poskuša posnemati človeške sposobnosti in na podlagi zbranih podatkov daje odgovore na postavljene naloge.

Sprva je šlo za preproste operacije, ki so se razvijale do zapletenih, da bi sedaj ustvarjali sisteme, ki na nek način „razmišljajo“ in se sami „učijo“. Tako je sistem, dostopen uporabnikom računalnikov, prehodil pot od dajanja odgovorov na vprašanja, na primer o glavnih mestih držav, do prepoznavanja besedil, obrazov in gibov. AI se je „naučil“ upravljati in voditi kompleksne sisteme, lagati, risati, programirati in pisati zakone, pesmi, znanstvene članke...

Z napredovanjem časa je vse bolj jasno, da bodo prednosti AI sistemov želele izkoristiti vse, še posebej najbolj razvite države. Pojav ChatGPT-ja lani je bil senzacionalna novica po vsem svetu, čeprav je to le komercialna različica tistega, kar se že dolgo razvija v Združenih državah Amerike in na Kitajskem, ki se je uveljavila kot tekmica največji svetovni tehnološki sili. Od tod izvira obračun s kitajskimi tehnološkimi podjetji, ki ga je začel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Spomnimo se zgodbe o 5G omrežju, dostopu do čipov in pomenu Tajvana za celotne ameriške in kitajske razvojne načrte na področju tehnologije in gospodarstva kot celote.

Predstavitev Googlovega modela AI Bard pod imenom Gemini je imela še močnejši odmev kot pojav ChatGPT-ja. „To je prvi model AI, ki je presegel človeške strokovnjake na določenih merilih, ki vključujejo reševanje problemov, matematiko, fiziko, zgodovino, pravo, medicino in etiko,“ je začetek meseca dejal podpredsednik Google DeepMind Eli Collins. Ta model se sedaj uči tudi iz gibov, videa, zvoka in slik, za razliko od prejšnjih modelov, ki so se učili iz besedil.

Grožnja ali prednost

Razvoj tehnologije je neustavljiv in nesmiselno se mu je upirati, saj bo robot takšen, kot bo programiran. Vendar pa so mnogi izrazili strah, da bo AI spremenil svet, oziroma da bo človek postal nepotreben, ali da bo ljudem ukradel delovna mesta. V odprtem pismu strokovnjaki, ki delajo na razvoju te tehnologije, zahtevajo, da se institucije usposobijo za obvladovanje „dramatičnih ekonomskih in političnih motenj (še posebej za demokracijo), ki jih bo AI povzročil“.

Eden od podpisnikov je tudi Elon Musk, ki je zahteval ustavitev razvoja umetne inteligence in omogočanje razlikovanja med delovanjem sistema in človeka, saj obstajajo „velika tveganja za človeštvo“, kasneje pa je sporočil, da se bodo tudi njegova podjetja vključila v razvoj.

Nekoliko bizarno deluje tudi novica, da je Bard pred nekaj meseci, ko je odgovarjal na vprašanje o grožnjah, ki bodo privedle do konca sveta, navedel uporabo umetne inteligence, skupaj z naravnimi katastrofami, jedrsko vojno in podnebnimi spremembami.

Bard je navedel, da bi AI lahko privedel do konca sveta, sklicujoč se na mnenja strokovnjakov, saj bo presegel človeško inteligenco in človek mu ne bo več potreben, nato pa, da bi se AI lahko uporabil za razvoj avtonomnih orožij, ki lahko sama ubijajo brez človeškega posredovanja. To bi v končni fazi lahko spodbudilo oboroževalno tekmo, ki bi lahko privedla do jedrske vojne ali do ustvarjanja bioloških in drugih vrst orožja, vse s pomočjo umetne inteligence.

Strokovnjaki pravijo, da obstajajo možnosti za omejitev AI, vendar je to le naiven predlog stroke. To, da bi ena ali več sil omejile uporabo tovrstnih tehnologij, ne pomeni, da bi to storile tudi vse druge. To je še posebej pomembno, ker lahko AI razvijajo tudi države, ki niso supersile na področju vojske ali gospodarstva. AI bi tako lahko postal orodje, ki daje prednost tistim, ki ga uporabljajo.

Velike sile in AI

Da so velike sile močno krenile v tekmo za obvladovanje umetne inteligence, kaže več dogodkov v zadnjih mesecih od ZDA in Velike Britanije, preko Evropske unije in Rusije do Kitajske.

Rishi Sunak si od prevzema premierske funkcije v Združenem kraljestvu prizadeva, da bi to državo postavil na čelo skupine držav, ki bodo regulirale uporabo umetne inteligence. Uspešno je zbral predstavnike skoraj tridesetih držav in sprejel Bletchley deklaracijo, po kraju, kjer je potekala konferenca, v kateri Velika Britanija, ZDA, EU in Kitajska navajajo, da potencialna „namerna ali nenamerna“ uporaba umetne inteligence predstavlja „katastrofalno tveganje“ za človeštvo.

Poleg omenjenih vodilnih na tem področju, ZDA in Kitajske, omenimo še, da je Evropski parlament s sklepom zahteval, da razvoj umetne inteligence mora biti prednostna naloga za Evropsko unijo, medtem ko francosko podjetje Mistral želi dohiteti konkurente, prav tako pa tudi nemško podjetje Aleph Alpha.

Vladimir Putin je odredil službam, naj močno začnejo z razvojem umetne inteligence, saj se ne sme dovoliti, da bi Zahod imel monopol, kar je jasna analogija na oboroževalno tekmo, ki jo vodijo od druge svetovne vojne. Da bo to ruska prednostna naloga, je Putin pokazal tudi nedavno, ko mu je njegova „dvojnica“ zastavila vprašanja. Namreč, vprašanje je zastavil „študent Vladimir Putin“, ki je vprašal, ali predsednik Rusije ima dvojnika in ali meni, da je uporaba AI grožnja in kakšne spremembe prinaša. Čeprav je ta demonstracija umetne inteligence Putina nasmejala, Rusija v tem trenutku na tem področju močno zaostaja za Združenimi državami Amerike in Kitajsko.

Vsakdanja uporaba in strateški pomen AI

AI je okoli nas in že vpliva na naše življenje, tisti, ki ne bodo spremljali ta tehnološki razvoj, bodo povozili konkurenti. Spomnimo se zgodbe o izumu parne lokomotive in tistih, ki je niso imeli. AI ima nepredvidene zmogljivosti, ki segajo skoraj v vsa področja življenja, čeprav v medijskih poročilih pogosto vidimo bizarnih primerov njegove uporabe.

Nedavno je svet obšla novica o starših iz Kitajske, ki „oživljajo“ svojega sina in se z njim pogovarjajo na grobu, s pomočjo avatarja, ki so ga predhodno ustvarili z uporabo njegovih video posnetkov, fotografij, zbranih podatkov o njem in njegovega glasu. To zadovoljstvo kitajskemu podjetju Super Brain se plača med 1.400 in 2.800 dolarji in avatar je pripravljen v približno dvajsetih dneh.

Poleg tega je AI rekonstruiral glas pevca, ki je umrl, in sedaj poje nove pesmi, igralci v Hollywoodu so protestirali, češ da bi lahko postali nepotrebni, saj lahko produkcijske hiše „oživijo“ kateri koli lik, en robot je postal slikar, Pakistanci in Indijci uporabljajo tehnologijo, da se „virtualno vrnejo domov“ iz izseljenstva, na Japonskem s pomočjo umetne inteligence iščejo sorodno dušo, AI piše lažne novice in nadomešča novinarje, sodobna zobna ščetka lahko „voha“, ali ima nekdo raka, ameriška vojska testira očala za pse, ki iščejo eksploziv...

To je le del primerov, kako se AI uporablja, kar je povzročilo nekakšen šok pri tistih, ki so trdili, da bo ta tehnologija ogrozila delovna mesta, za katera ni potrebno preveliko usposabljanje, oziroma tista, ki zahtevajo večkratno ponavljanje iste operacije. Nasprotno, AI opravlja kreativna dela, oziroma dela, ki so dobro plačana in zahtevajo posedovanje redkih veščin.

Daleč od oči javnosti velike družbe in velike sile zagotovo to tehnologijo uporabljajo tudi za druge operacije. Ogromno vlaganje na tem področju bi lahko AI spremenilo v najpomembnejšo tehnologijo v 21. stoletju, menijo mnogi. Kako bo to v končni fazi izgledalo, ni jasno, vendar so se mnoge države podale v regulacijo tega področja. Trenutni razcvet te tehnologije je le začetek, naslednje leto 2024 bi lahko bilo leto, ko bo vprašanje umetne inteligence bolj aktualno kot kdaj koli prej.