Visoki predstavnik bo ta teden uvedel spremembe volilnega zakona: Schmidt ne želi ogroziti mandatov HDZ-ja!

Visoki predstavnik Christian Schmidt naj bi do konca tega tedna (najverjetneje v torek) uvedel nove spremembe volilnega zakona BiH, izve Istraga. Gre za spremembe, ki se bodo večinoma nanašale na volilno integriteto. Vendar pa naj bi Schmidt, če ne bo naknadnih sprememb, uvedel tudi del, ki se nanaša na določena politična vprašanja.

Istraga.ba je iz več diplomatskih virov uspela izvedeti ključne spremembe volilnega zakona BiH, ki jih bodo uvedli, in jih bomo v nadaljevanju podrobno obrazložili.

Nove tehnologije – odpira se možnost za uvedbo

Glede uvedbe novih tehnologij bi OHR s spremembami volilnega zakona ustvaril predpogoje za njihovo uvedbo. Pod novimi tehnologijami bodo razumeli skenerje, video nadzor na voliščih in elektronsko identifikacijo volivcev. Vendar uvedba teh tehnologij ne bo obvezna, ampak se le odpira možnost za njihovo uvedbo. Za prihajajoče volitve je načrtovana le eksperimentalna uvedba novih tehnologij na določenih voliščih.

CIK imenuje predsednike volilnih odborov

OHR, kot izve Istraga, načrtuje uvedbo sprememb volilnega zakona, ki se nanašajo na volilne odbore. Tako se Centralni volilni komisiji BiH dodeljujejo pooblastila za imenovanje predsednikov vseh volilnih odborov po vsej državi. Trenutno se preučuje možnost, da bi bili predsedniki volilnih odborov profesionalizirani. Trenutno, po veljavnih določbah volilnega zakona BiH, vse člane volilnih odborov, vključno s predsedniki, izbirajo politični subjekti. Razporeditev se določi z žrebom. Vendar Schmidtovi amandmaji zdaj drastično spreminjajo izbiro članov volilnih odborov. Predsednike volilnih odborov, kot smo rekli, imenuje CIK. Ko gre za člane volilnih odborov, bi politični subjekti (stranke, koalicije in neodvisne liste) še vedno imeli ključno vlogo. Spreminja se to, da lahko med splošnimi volitvami volilne odbore dobijo le parlamentarne stranke na entitetni in državni ravni. To pomeni, da “fantomskim” strankam, ki so služile le za trgovanje z volilnimi odbori, ne bo več članov volilnih odborov, če nimajo nobenega poslanca na ravni entitete in države. Glede lokalnih volitev, člane volilnih odborov lahko imajo le politični subjekti, ki so zastopani v občinskih in mestnih svetih. Politični subjekti, ki imajo na primer svetnike le v enem svetu, pridobijo pravico do članstva v volilnih odborih izključno na območju te občine oziroma mesta.

Podaljšanje roka za pritožbe

Trenutno volilni zakon BiH v določenih segmentih predvideva, da so roki za pritožbe ali odgovore CIK-u “dva dni”. OHR zdaj to namerava spremeniti in ta rok podaljšati na, za zdaj, tri dni.

Članom CIK-a z izpolnjenimi pogoji za upokojitev poteče mandat

Visoki predstavnik Christian Schmidt načrtuje, da predpiše, kdaj in pod kakšnimi pogoji poteče mandat članom Centralne volilne komisije BiH. Posebej pomembno je poudariti, da se bo štelo, da članom CIK-a poteče mandat v trenutku, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. To trenutno ustreza vladajoči koaliciji, saj bi s stopnjo veljavnosti teh določb članom CIK-a Suadu Arnautoviću in Jovanu Kalabi zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev dejansko potekel mandat. V tem primeru bi bili imenovani dva nova člana CIK-a, kar bi spremenilo razmerje moči v tej instituciji v korist SNSD-ja in HDZ-ja.

Schmidt ne sme na HDZ

Strokovnjaki iz OHR-ja so, kot izvemo, pripravili tudi določbo, s katero se Centralni volilni komisiji BiH dodeljujejo pooblastila, da vsaka štiri leta preispita volilne enote in število mandatov, ki se dodelijo vsaki volilni enoti. Veljavni volilni zakon določa, da lahko Parlamentarna skupščina BiH, Parlament FBiH in NSRS vsaka štiri leta preispitujejo število mandatov iz volilnih enot. Strokovnjaki OHR-ja so predlagali, da bi to, če parlamenti tega ne storijo, storil CIK. Vendar pa se Christian Schmidt za zdaj upira uvedbi te določbe, ker neposredno škodi HDZ-ju BiH. Namreč, na ravni Federacije BiH bi HDZ BiH zagotovo ostal brez nekaj mandatov, saj bi volilni enoti 410 (Široki Brijeg, Ljubuški, Posušje in Grude) in 412 (Drvar, Grahovo, Glamoč, Livno, Kupres in Tomislavgrad) ostali brez vsaj po enega mandata. S tem bi bil HDZ znatno oškodovan. Zato se Schmidt za zdaj upira uvedbi teh določb.