Visoki predstavnik: Federalizirajmo državo, da bi izpolnili sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice!?

Za NAP piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsjedništva Kruga 99

V zadnjih nekaj javnih nastopih visokega predstavnika Christiana Schmidta je jasno, da njegov narativ zaznamuje izogibanje natančne politične drže, diplomatska nedorečenost, nejasnost v izražanju in nezadostna odločnost pri soočanju z nacionalističnimi in protidemokratičnimi tendencami v BiH. Čeprav je vloga visokega predstavnika pomagati pri povojni izgradnji funkcionalne, demokratične države, njegovi sporočil pogosto dajejo vtis pasivne opazovalne vloge, ne pa aktivnega facilitatorja demokratičnega razvoja.

Njegovi nastopi, oviti v diplomatske fraze, z redno dozo zmede, kažejo, da ne razume resničnega politično-pravnega položaja v Bosni in Hercegovini, analizirani bodo skozi njegove odgovore na nekaj ključnih aktualnih vprašanj.

Predvsem je Schmidt v svojih nastopih na dveh pomembnih konferencah (tisti v Daytonu ob 30. obletnici podpisa mirovnega sporazuma in na nedavno končani seji PIC-a) popolnoma nepristransko lansiral v javni prostor neobstoječe, t.i. 'hrvaško vprašanje'. S tem visoki predstavnik prispeva k uveljavljanju izmišljenega problema t.i. 'legitimnega zastopanja' v političnem etru. Številna Schmidtova srečanja s hrvaškim premierjem lahko kažejo, da ni izključena tendencioznost pri poudarjanju prav tega vprašanja. Zanimivo bi bilo slišati njegov odgovor na vprašanje: Kako bi model 'enakopravnosti narodov' uporabili v Nemčiji?

Drugič, ko govori o sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), visoki predstavnik sistematično izpušča navajanje vseh 5+1 sodb. Skoraj vedno omenja le sodbo v primeru Sejdić-Finci (celo izogibajoč se povzetku v angleškem jeziku za vse te primere: Sejdić-Finci Case Law). Z kasnejšo analizo njegovih stališč, s katerimi izraža podporo politiki HDZ BiH, bomo ugotovili, da tudi to ni naključje. Vredno se je spomniti dejstva, da se je proti sodbi v primeru dr. Slaven Kovačević proti BiH celo aktivno boril.

Odgovor na vprašanje o treh federalnih enotah - bistveno popuščanje HDZ-ju

Tukaj je odgovor visokega predstavnika na vprašanje, kaj misli o predlogu HDZ-ja o federalizaciji države (z polnim razumevanjem vseh muk, ki so jih imeli prevajalci): "Nismo se pogovarjali o tem. Videli smo le, da je to nekaj, na čemer je treba še delati, in videli smo, da obstaja precejšnja pripravljenost znotraj mednarodne skupnosti, in ne le znotraj mednarodne skupnosti, ampak tudi med drugimi, da sodelujejo in pomagajo pri tem. Ne smemo vsak dan izumljati tople vode. Treba je le pogledati, kaj se je že obravnavalo, in morda narediti neko prilagoditev teh rešitev. Morda bi to lahko bil način, da se vključi rešitev za odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice".

Odgovor je poln nedorečenosti ('morda bi', 'nekaj, na čemer je treba delati', 'neko prilagoditev', 'ampak tudi med drugimi', 'da se v to vključi'), s čimer se daje prostor dolgoletni strategiji HDZ-ja o ustvarjanju tretjega entiteta, brez jasnega odpora iz OHR-ja. Namesto da jasno zavrne predloge, ki gredo k dodatni etnoteritorializaciji države, Schmidt uporablja jezik, ki lahko spodbudi HDZ, da nadaljuje s temi zahtevami, vse pod krinko evropske poti.

Končno, Schmidt dobesedno ponavlja napačno povezovanje sodb ESČP s etničnimi entitetami s strani HDZ-ja! To je nevarna zamenjava tez, vse sodbe zahtevajo državljansko enakost, ne pa nove teritorialne organizacije države. Resnica je, da bi se v primeru etnične delitve države na tri entitete samodejno izpolnila sodba v primeru Sejdić-Finci. Od tod Schmidtova redukcija celotnega paketa sodb na samo eno, tisto v primeru Sejdić-Finci. Naključje? Predsednik HDZ-ja BiH je večkrat ponovil, da bi se t.i. 'federalizacija' samodejno rešila vse sodbe ESČP, kar je le delno res.

Torej, čeprav trdi, da se s HDZ-jem ni pogovarjal o tej temi, visoki predstavnik dobesedno izpostavlja njihovo strategijo: federalizirajmo državo, da bi izpolnili sodbe ESČP! Vendar pa ena sodba, tista v primeru dr. Slaven Kovačević, predstavlja trn v peti. Ne bi se mogla izpolniti s federalizacijo države, ker zahteva eno volilno enoto pri izvolitvi članov Predsedstva BiH. Od tod tako energičen boj tako Schmidta kot obeh HDZ-jev, da bi jo ukinili.

"Počakajmo in bomo videli" - retorika nemoči

Na vprašanje o deblokadi političnih procesov v Bosni in Hercegovini Schmidt pravi: "Počakajmo in bomo videli ... vsakdo mora prevzeti odgovornost ... ne moremo čakati večno." Ta izjava kaže na izogibanje osebni odgovornosti in prelaganje žogice na abstraktno 'mednarodno skupnost' in 'druge'. Namesto konkretnega načrta ali roka za ukrepanje, kar je osnovni del njegovega mandata, Schmidt uporablja fraze, ki so retorično prazne in odvraščajoče za državljane, ki že leta trpijo blokade. Celo v zelo kratkem času je dal popolnoma nasprotujoče izjave: "Čas izteka. Nimamo tednov, mesecev, let, da bi videli, kaj se bo zgodilo. Ne bom čakal večno, zdaj je čas, da ukrepamo", da bi takoj zatem izjavil: "Jaz sem tukaj, torej, počakajmo in bomo videli."

Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje v zvezi s t.i. 'evropskimi zakoni', kjer je popolnoma preusmeril fokus na temo, povezano s financiranjem: "Kar zadeva zakone, ki jih je treba sprejeti na ravni te države, Zakon o VSTV-ju, Zakon o sodiščih, brez denarja pa nič ne more biti. Mislim, da mora država zagotoviti več denarja, da bi lahko izpolnjevala svoje obveznosti, in to je nekaj, na čemer vsi intenzivno delamo". Okoli teh dveh zakonov že dlje časa potekajo velike razprave o različnih vidikih: zmanjšanje pristojnosti države, nevključitev pripomb Beneške komisije, lokacija Prizivnega sveta, ... vendar nikoli nihče v razpravah ni omenil obstoja problema financiranja teh temeljnih državnih institucij.

Zakaj visoki predstavnik ne govori o evropski dimenziji teh zakonov? Njegov odgovor je še en primer tehničnega izogibanja, kjer se namesto odločnega boja za neodvisno pravosodje Schmidt osredotoča na fiskalne tehnikalije. Integriteta pravosodnih institucij, korupcija, njihova etnicizacija so politični problem, ne pa proračunski, in zahtevajo močno politično podporo, česar Schmidt ni ponudil.

C. Schmidt v teh odgovorih kaže nagnjenost k zabrisovanju resničnih problemov namesto jasnega političnega pozicioniranja. Poleg tega popušča etno-nacionalnim elitam, še posebej HDZ-ju BiH, skozi normalizacijo njihovih zahtev po dodatnih entitetnih delitvah.

Če visoki predstavnik resnično želi, da BiH postane funkcionalna demokratična država, mora jasno zavrniti ideje o novih entitetih in krepitvi etničnih delitev, odprto podpreti principe državljanske družbe in vse sodbe ESČP. Končno, nehati se mora skrivati za 'mednarodno skupnostjo' in začeti konkretno uporabljati pooblastila, ki jih ima. V nasprotnem primeru bo ostal zapisan kot še en diplomat, ki je, zavestno ali ne, pomagal ohraniti status quo in onemogočiti resnično demokratizacijo Bosne in Hercegovine. Ni to dovolj razlogov za njegovo zamenjavo?

Namesto da bi bil trden, transparenten in načelen, kar bi se pričakovalo od osebe, zadolžene za ohranjanje in krepitev demokracije, Schmidt uporablja nedorečeno in nejasno retoriko, kar v bh. kontekstu lahko pomeni tudi pasivno sostorilstvo pri politikah, ki razgrajujejo državo.