Visoke diplomate želijo Mila Đukanovića za namestnika generalnega sekretarja Nata

(Patria) - V pripravi je pobuda za kandidaturo Mila Đukanovića za namestnika generalnega sekretarja Nata, ki jo doslej podpira devet članic zavezništva, med njimi tudi Turčija.

To je objavil vplivni turški portal "Firtina Haber", ki se sklicuje na visoke diplomatske vire iz več članic Nata.

Turški medij piše, da je politična ocena v teh devetih članicah Nata, da ima kandidat iz vzhodne Evrope velike možnosti, da postane namestnik generalnega sekretarja Nata, saj bo vodilna funkcija v zavezništvu ponovno dodeljena "starim" članicam zavezništva.

"Vpogled smo imeli v neformalni osnutek, na katerem delajo diplomati iz devetih članic Nata, ki nameravajo kandidirati Đukanovića za visoko funkcijo v Natu, in utemeljitev za njegovo izbiro je precej podrobna," piše "Firtina Haber".

Pisanje turškega medija je podgoriška Antena M v celoti povzela:

"Sezona volitev po vsej Evropi je za zdaj v senco postavila en volilni proces, ki po pomembnosti ne zaostaja za nacionalnimi ali volitvami v Evropski parlament. V teku je kompleksen proces kandidiranja, lobiranja, barantanja in popuščanj znotraj Nata glede izbire novega generalnega sekretarja.

Ta proces počasi vstopa v zaključno fazo, saj čez dobre tri mesece, to je 1. oktobra, poteče mandat sedanjemu generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu, ki je bil že enkrat izredno podaljšan.

Prihajajoči vrh Nata v Washingtonu julija naj bi bil kraj, kjer naj bi bilo usklajevanje med članicami Nata glede novega generalnega sekretarja bolj ali manj končano.

Skoraj gotovo je, da je na poti, da postane generalni sekretar zavezništva nedavni liberalni premier Nizozemske Mark Rutte. Za zdaj 29 od 32 članic podpira Ruttejevo kandidaturo, vsekakor pa tudi najpomembnejši glas ZDA.

Kljub temu je v tekmi, vsaj formalno, še vedno predsednik Romunije Klaus Iohannis, čeprav brez posebnih možnosti za uspeh. Njegova kandidatura ima bolj simboličen pomen, kot glas vzhodnoevropskih članic Nata, ki zahtevajo, da so končno sprejete kot enakopravne z vplivom v primerjavi s 'starimi' članicami iz Zahodne Evrope.

Malo verjetno je, da bo ta volilni cikel zadovoljil ambicije vzhodnih Evropejcev, da bi imeli svojega predstavnika na najvišji civilni funkciji v zavezništvu, vendar zanje ostaja prostor, da namesto funkcije številka ena dobijo kakšno nižjo, a še vedno precej vplivno funkcijo v zavezništvu.

Glede na to, da glede izbire generalnega sekretarja skorajda ni negotovosti in da je pot do vodilne funkcije v Natu že utrta za Marka Rutteja, postaja tekma za mesta njegovih najbližjih sodelavcev, hkrati pa tudi druge visoke funkcije v novi vodstveni garnituri, veliko bolj zanimiva.

Eno ime se od nedavnega pojavlja kot soliden kandidat za funkcijo namestnika generalnega sekretarja, ki jo je v preteklih petih letih opravljal nekdanji šef romunske diplomacije Mircea Geoană.

Gre za nekdanjega predsednika Črne gore Mila Đukanovića, dolgoletnega voditelja te balkanske države, in človeka, ki je odigral ključno vlogo v procesu pristopa Črne gore k Natu vse do njenega polnopravnega članstva leta 2017.

Kot smo izvedeli iz visokih diplomatskih virov iz več članic Nata, je v pripravi pobuda za kandidaturo Đukanovića za namestnika generalnega sekretarja, ki jo doslej podpira devet članic zavezništva. Med njimi je tudi Turčija.

Ocena v teh devetih članicah Nata je, da ima kandidat iz vzhodne Evrope velike možnosti, da postane namestnik generalnega sekretarja, glede na to, da bo generalni sekretar ponovno iz vrst 'starih' članic zavezništva.

Drugič, voditelji držav Nata želijo ohraniti vpliv vzhodnoevropskega bloka znotraj Nata zaradi strateških načrtov o krepitvi vzhodnega krila, kot zaščite zavezništva pred agresivnim ruskim vedenjem.

Toda, zakaj je izbira za tako visoko funkcijo v Natu padla prav na dolgoletnega voditelja Črne gore?

Vpogled smo imeli v neformalni osnutek, na katerem delajo diplomati iz devetih članic Nata, ki nameravajo kandidirati Đukanovića za visoko funkcijo v Natu, in utemeljitev za njegovo izbiro je precej podrobna.

Poudarja se Đukanovićevo vodstvo v demokratični tranziciji Črne gore k članstvu v Natu in EU ob gradnji tolerantne večetnične družbe.

'Pod vodstvom Đukanovića Črna gora ni bila le edina država nekdanje Jugoslavije, ki ji je uspelo brez vojaškega konflikta pridobiti neodvisnost, ampak je takoj postala tudi najbolj pozitiven regionalni primer za skladne notranje odnose in širjenje tolerance ter sprave na postkonfliktnem Balkanu,' piše med drugim v utemeljitvi morebitne kandidature Đukanovića.

Kot korist za zavezništvo od njegove izbire za namestnika generalnega sekretarja se navaja deset konkretnih točk, med njimi tudi zelo pomembno sporočilo, ki bi ga Nato poslal z izbiro Đukanovića, da ne prepušča vpliva ruskega vpliva v svojo članico, ki je hkrati simbol in ključ ohranjanja varnosti na postkonfliktnem Balkanu.

Prav tako se izbira črnogorskega voditelja utemeljuje tudi s tem, da bi Nato izkazal priznanje 'žrtvi in odločnosti za prevzemanje tveganja, da bi nekdo postal član Nata in delil njegove vrednote'.

V tem kontekstu se opozarja, da sta bili Črna gora in Đukanović v obdobju pristopanja k Natu izpostavljena zelo močnim pritiskom Rusije, naj odstopita od te poti, kar je vrhunec doseglo leta 2016, ko so skrajneži pod vplivom Rusije poskušali izvesti oboroženi državni udar v Črni gori, aretacijo in likvidacijo njenih pronatovskih voditeljev, vključno s samim Đukanovićem.

To, da je Črna gora relativno majhna in vsekakor ena najmlajših članic Nata, se v tej pobudi ne jemlje kot ovira, ampak ravno nasprotno, kot kvaliteta Đukanovićeve kandidature.

To bi bila odločitev, navaja se v osnutku podpore kandidaturi Đukanovića, 's katero Nato dokazuje, da je odprt za nadaljnje širjenje, proti vsem državam, ki delijo njegove vrednote'.

Ne glede na to, da je proces usklajevanja glede vodilnih funkcij v Natu precej kompleksen in negotov do samega konca, se priprava za kandidaturo Đukanovića za drugo najvišjo civilno funkcijo v zavezništvu zdi utemeljena in pravočasna.

Če bo od sedanjih devetih pridobila podporo še kakšnih drugih članic, bo imela možnost, da bo v prihodnjih mesecih med brušenjem odločitve o najvišjih kadrovskih rešitvah, zlasti pa na jubilejnem vrhu Nata v Washingtonu prihodnji mesec, zelo resno obravnavana."