Več kot 80 % prebivalcev Gorskega Karabaha beži v Armenijo

(Patria) - Eksodus več kot 80 % prebivalcev Gorskega Karabaha postavlja vprašanja o azerbajdžanskih načrtih za etnično armensko enklavo po njegovi bliskoviti ofenzivi prejšnji teden, s katero je ponovno prevzel nadzor nad odcepljeno regijo, poroča AP.

Armenska vlada je v petek zvečer sporočila, da je več kot 97.700 ljudi od približno 120.000
prebivalcev pobegnilo v Armenijo, odkar je Azerbajdžan napadel Gorski Karabah. Separatistična vlada enklave je dejala, da se bo razpustila do konca leta, po treh desetletjih boja za neodvisnost.

Nekateri ljudje so se dneve postavljali v vrsto, da bi pobegnili iz Gorskega Karabaha, saj je edina pot v
Armenijo, ovinkasta gorska cesta, postala zamašena s počasi premikajočimi se vozili.

Armenska ministrica za zdravje Anahit Avanesyan je dejala, da so nekateri ljudje, vključno s starejšimi, umrli na poti v Armenijo, ker so bili „izčrpani zaradi podhranjenosti, jim je zmanjkalo celo zdravil s seboj in so bili na poti več kot 40 ur.“

Premier Nikol Pashinyan je v četrtek izjavil, da je eksodus etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha predstavljal „neposredno dejanje etničnega čiščenja in odvzema naroda domovine“. Azerbajdžansko ministrstvo za zunanje zadeve je te obtožbe ostro zavrnilo in dejal, da je odhod Armencev „njihova osebna in individualna odločitev in da nima nobene zveze s prisilnim preseljevanjem“.

Baku je napovedal, da bodo prej izgnani Azeri imeli pravico vrniti se v Gorski Karabah.

„Nočem živeti z Azerbajdžanci,“ je rekla Narine Karamyan (50). „Morda se bodo nekateri ljudje vrnili domov, jaz ne želim. Želim živeti kot Armenka.“

Armine Ghazaryan, ki je prešla v Armenijo iz Gorskega Karabaha s štirimi majhnimi otroki, je dejala, da je bila drugič razseljena iz svojega doma, in dodala, da se je med vojno leta 2020 s svojimi otroki prej zatekla v klet sosedov.

„Tukaj vsaj živimo v miru. Vsaj ostajamo v Armeniji,“ je dejala ob prihodu v armensko mesto Goris.