Več hrvaških marketov v BiH kot v Hrvatskoj bosanskih proizvodov

Stališče uradnih oblasti Republike Hrvaške na čelu s HDZ-jem je, da bodo storili vse, da bi Bosni in Hercegovini pomagali na njeni evropski poti. Takšna pomoč Bosni in Hercegovini ne bi bila le koristna, ampak tudi nujna. Vedno je dobro, če imate nekoga, na kogar se lahko zanesete.

Poleg podpore na evroatlantski poti obstajajo še drugi načini, kako lahko Hrvaška pomaga Bosni in Hercegovini. V kontekstu težkega gospodarskega položaja v državi bi pomoč prišla prav skozi ekonomsko korektnost. Razmere so zdaj takšne, da Bosna in Hercegovina vse bolj spominja na izkoriščevalsko območje Republike Hrvaške. Težko gospodarsko stanje v Bosni in Hercegovini je deloma povzročeno tudi iz sosednje države. 

Samo skozi trgovsko verigo Konzum Hrvaška vsako leto iz Bosne in Hercegovine izčrpa na stotine milijonov KM. Bosna in Hercegovina nima nobene trgovske verige na Hrvaškem. Lahko bi celo izrekli paradoksalen podatek, da ima Hrvaška več trgovin v BiH kot pa na svojih policah število bosanskohercegovskih proizvodov.

Da ne govorimo o premoženju Bosne in Hercegovine na Hrvaškem, ki ga je Hrvaška prevzela, in ne dovoli vrnitve matični državi. Ali pa, da ne omenjamo ogromnega državnega premoženja v BiH, ki ga je Hrvaška pod sumljivimi okoliščinami privatizirala. 

Torej, Bosna in Hercegovina še vedno ne more priti v posest več sto milijonov evrov vrednega premoženja na Hrvaškem. To premoženje, številni hoteli, moteli in počitniška naselja, se večinoma nahaja ob bogati jadranski obali. Na Hrvaškem še vedno velja odločitev nekdanjega predsednika Franja Tuđmana, po kateri se bosanskohercegovsko premoženje na območju Hrvaške obravnava, skorajda, kot vojni plen. Bosna in Hercegovina je Hrvaški vrnila tukajšnje njeno premoženje do zadnjega kvadratnega metra.

Nikoli ni bilo pojasnjeno, na kakšen način je hrvaška INA, v konzorciju z madžarskim MOL-om, privatizirala večinski delež v bosansko-hercegovskem naftnem podjetju Energopetrol. Zahvaljujoč sumljivi privatizaciji, ki so jo podprli tudi nekateri domači politiki, ima Hrvaška praktično največjo maloprodajno verigo naftnih derivatov v BiH.

Hrvaška elektroprivreda (HEP) na ime proizvodnje električne energije iz vode Buškega jezera v HE Orlovac že leta izvlači milijone KM iz BiH, občinama Tomislavgrad in Livno pa na ime koncesije daje le drobtinice. 

V Poročilu o delu komisije za koncesije Federacije Bosne in Hercegovine za leto 2014 je navedeno, da Sarajevski kiseljak, eno od podjetij koncerna Agrokor, že leta črpa večje količine vode od predvidenih s pogodbo, in nima niti vodnogospodarskega dovoljenja za črpanje te naravne mineralne vode.

Situacija z Agrokorjem je odprla nekatera vprašanja. Zdaj se od Bosne in Hercegovine zahteva razumevanje za to resno krizo, zahteva se aktivno sodelovanje pri reševanju tega problema, brezsramno se napadajo bosanski uradniki tudi zaradi nepremišljenih besed v izjavah. 

Doslej odnos do BiH s patronizmom in podcenjevanjem se je spremenil v visoke zahteve in pozive k sodelovanju pri reševanju težkega stanja v Agrokorju. Toda tudi BiH je v skrbeh za 4.200 zaposlenih v Konzumu.          

V vsakem primeru se mora bosansko-hercegovska stran nujno sestati s hrvaškimi partnerji. Morda je čas za enakopravne in iskrene odnose, kajti če bo Hrvaška še naprej pomagala BiH kot do zdaj, ne bomo dolgo zdržali „te pomoči“.