Višća: Varnostna slika zahodnega Balkana je negotova, a obvladljiva

(Patria) - Današnja tema Kroga 99 je 'Varnostni izzivi in možni odzivi oblasti BiH'. Tema je zagotovo v središču zanimanja naše javnosti, tudi ko se o njej govori tiho ali celo na videz konspirativno.

Uvodničar je bil vojaško-politični analitik Hamza Višća.

"V Varnostni politiki iz leta 2006 Bosna in Hercegovina neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost šteje za svoje glavne vrednote ter njeno zaščito opredeljuje kot svoj prednostni interes. Vključitev v Evropsko unijo in zvezo NATO ostaja osnovna prioriteta dejavnosti na vseh ravneh.

V tem smislu se je Predsedstvo BiH potrudilo, da je pregledalo globalne, regionalne in notranje varnostne izzive ter v skladu s tem opredelilo ustrezne politike.

Ob omembi, da smo bili tisto leto na dobri poti tranzicije bosansko-hercegovske družbe in države BiH iz daytonske faze ohranjanja miru v bruseljsko fazo varne in prosperitetne družbe, odstopam od analize tega dokumenta, opredeljen, da povem nekaj stavkov o trenutnih
globalnih, regionalnih in notranjih varnostnih izzivih naše države in možnih odzivih nanje", je dejal Višća.

Dodaja, da so na seznamu globalnih varnostnih izzivov regionalne vojne, migracije, podnebne spremembe, naravne in elementarne nesreče ter požari, terorizem, kibernetski napadi.

"Vsak od naštetih lahko v manjši ali večji meri prizadene tudi našo državo. Smo na migrantski poti Jug-Sever, Severozahod, naravne in elementarne nesreče ter podnebne spremembe nas ne obidejo, teroristični akti so enako možni kot v drugih državah sveta. Hekerski napadi se nam dogajajo, resda v manjšem obsegu, Rusija pa je prisotna, na ta ali oni način.

Svet je že krepko vstopil v nekoliko nasilno fazo prekompozicije svetovnega reda. Agresija Rusije na Ukrajino, eskalacija vojne med Izraelom in Palestino na Bližnjem vzhodu, stalne napetosti v azijsko-pacifiški regiji ter dogajanja v Afriki in Južni Ameriki so le nekateri od pokazateljev soočenja
pretendentov na vodilno ali vodilne vloge na svetu.

Še vedno ni dobesednega kinetičnega spopada med ZDA, Kitajsko ali Rusijo, kar je po mojem mnenju posledica dejstva, da nobena od teh držav ni pripravljena na vojno", je poudaril.

Ko govorim o regionalnih izzivih, Višća poudarja, da moram začeti z agresijo Rusije na Ukrajino.

"Vojna v Ukrajini je na prelomnici. Rusija je v resni ofenzivi, Ukrajina pa je skupaj z Zahodom pred izbiro – doseči mir na škodo Ukrajine ali nadaljevati vojno do popolne osvoboditve lastnega ozemlja. Za eno ali drugo ni splošne privolitve. Zahod ni našel formule – kako naj Ukrajina zmaga, Rusija pa ne izgubi. So pa zato Finska in Švedska našli formulo večje varnosti, vključili sta se v Severnoatlantsko zvezo.

Tudi brez večje eskalacije odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi ruske agresije na Ukrajino, je varnostna slika zahodnega Balkana negotova, a obvladljiva. Resda ne na način, kot se je to do sedaj počelo – s pospeševanjem stabilokracije, brez resnejšega in učinkovitejšega vpliva EU, zveze NATO in ZDA", je sporočil Višća.

Sicer pa je regija zahodnega Balkana v celoti usmerjena v evropske, večinoma pa tudi v evroatlantske integracije.

"Srbija promovira politiko «srbskega sveta», v fokusu pa so entiteta RS, Črna gora in Kosovo, ne zanemarjajoč Hrvaške in Severne Makedonije.

V regiji, pa tudi znotraj Bosne in Hercegovine, se promovirajo politike in interesi, ki napadajo suverenost in integriteto Bosne in Hercegovine ter njeno perspektivo državljanske liberalne demokracije. Ko se vse to sešteje, pridemo do aktualnega trenutka – vpliv Rusije na zahodnem Balkanu je zelo intenziven in usmerjen v onemogočanje držav v regiji za evropske in evroatlantske integracije", je dodal Višća.