Vilić: Tisti, ki odhajajo in spodbujajo odhod na tuja ratišča, ne bodo ostali nekaznovani!

Direkcija za koordinacijo policijskih organov BiH je skupaj s tožilstvom BiH sprožila in organizirala delavnico, katere cilj je učinkovita implementacija člena 162 b. Kazenskega zakonika BiH, ki kot kaznivo dejanje predvideva sodelovanje naših državljanov v vojaških, paravojaških in parapolicijskih enotah na tujih ratiščih, piše novinarska agencija Patria.

Na delavnici so sodelovali predstavniki policijskih in drugih varnostnih organov v BiH, tožilstva BiH, sodišča BiH, določenih mednarodnih organizacij in podobno. Predviden je bil tudi prihod predstavnikov FBI, vendar so svojo udeležbo odpovedali iz upravičenih razlogov, napovedana pa je nova konferenca večjega obsega, katere organizatorji bodo prav oni.

Mirsad Vilić, direktor Direkcije za koordinacijo policijskih organov, je dejal, da se je BiH v začetku leta soočila z velikimi družbenimi nemiri, po njih pa so nas prizadele katastrofalne poplave, ki so na žalost terjale tudi človeška življenja.

- To so bili veliki in resni problemi, ki so poudarili nujnost krepitve koordinacije tako med agencijami za izvajanje zakonov kot oboroženimi silami ali oblastmi na drugi strani, z namenom čim boljšega in močnejšega odziva na vremenske ujme, pa tudi vse družbene pojave. Iskreno upam, da smo vsi iz tega potegnili pouke, od katerih bomo v prihodnosti imeli korist, in ne bomo dovolili, da takšne situacije in neprijetni dogodki minejo brez naše pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, le zaradi neobstoječe medsebojne koordinacije – je dejal Vilić.

Nadalje je dodal, da je danes pred nami nov izziv, ki se nanaša na odhod državljanov BiH v oborožene spopade po svetu.

- Namreč, opaženo je, da se določeno število državljanov BiH pridružuje paravojaškim enotam izven BiH. Organizirano ali samostojno, za določene denarne zneske ali druge privilegije, ki se po določenem času vrnejo v državo ter pristopijo k propagandnemu delovanju in spodbujanju drugih k istemu kaznivemu dejanju. Ta izziv postavlja dodatne zahteve pred nas, da bi s skupnim delom to pojavnost, če ne izkoreninili, potem vsaj zmanjšali na najmanjšo možno raven. Problem, s katerim se zdaj soočamo, je problem, s katerim se že vrsto let soočajo vse države sveta. Mi zaenkrat nimamo dovolj izkušenj na tem področju – je poudaril Vilić.

Sicer je Vilić omenil, da imamo v kontekstu tega problema jasno reakcijo državljanov v BiH oziroma družbe kot celote.

- PS BIH je sprejel dopolnitve Kazenskega zakonika, s katerimi se sankcionira nezakonito formiranje paravojaških ali parapolicijskih organizacij. Na ta način je ustvarjeno okolje, da se pošlje jasno sporočilo tistim, ki bi želeli na kakršen koli način sodelovati ali prispevati k takšnim pojavom, da ne bodo ostali nekaznovani. To izgleda enostavno in tudi je, vendar pod pogojem, da se dogovor naših politikov, dosežen s spremembami Kazenskega zakonika, pretvori v prakso, oziroma v medsebojno koordinacijo, da bi mi kot policijske agencije v sodelovanju z državno tožilstvom in sodiščem zagotovili čedalje močnejši varnostni odgovor na to negativno družbeno pojavnost – je dodal Vilić.

Goran Salihović, glavni tožilec BiH, podpira ta shod, na katerem se govori o novih rešitvah zakona in izvajanih dejavnostih.

- Mi smo med prvimi v regiji, ki smo uporabili ta zakon, in videli smo, da smo nedavno imeli uspešno akcijo. In mislim, da bi vsi segmenti družbe morali podpreti Direkcijo za koordinacijo policijskih organov in njihovo sodelovanje vseh policijskih organov na tej poti. Ta pojavnost ni samo v BiH, vidimo, da se dogaja tudi v bližnjem okolju, kjer se določene osebe pridružujejo paravojaškim formacijam na bojiščih v Iraku, Siriji, Ukrajini. Takšna konferenca je dobrodošla in BiH s tem kaže, da je pripravljena uveljaviti to zakonsko določbo – je dejal Salihović.

Vlado Azinović, univerzitetni profesor in strokovnjak za boj proti terorizmu, meni, da je sodelovanje pravosodnih in policijskih organov pri zajezitvi tega globalnega problema zelo pomembno in ključno za varnost v BiH.

- Vesel sem, da je Direkcija za koordinacijo prepoznala, da lahko tudi akademska skupnost prispeva svoj skromni delež. V državi, ki ima največje število mladih med 15. in 24. letom starosti brezposelnih na svetu, kriminalizacija in aretacije ne morejo biti edini mehanizmi, s katerimi se bomo borili proti temu fenomenu. Moramo razviti druge programe za odvračanje in preprečevanje, ki bodo vključili tudi druge elemente družbe, od družin, izobraževalnih institucij pa tudi medijev. Saj sama kriminalizacija in represivni mehanizmi tega problema ne bodo rešili – je poudaril Azinović.